Smo branju prijazna občina

Datum: 04.12.2020
Vir: Mestna občina Nova Gorica
Rubrika: V središču

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so ob včerajšnjem Ta veselem dnevu kulture novogoriški mestni občini podelili naziv Branju prijazna občina. Poleg novogoriške mestne občine je letos naziv prejelo še sedem občin: Občina Kočevje, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Ormož, Občina Šempeter-Vrtojba, Mestna občina Koper, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina Ptuj. Namen javnega natečaja, v okviru katerega podeljujejo naziv, je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Komisija je v utemeljitvi naziva zapisala, da novogoriška mestna občina s svojo podporo dejavnostim na področju knjige in branja na različne načine dokazuje, da je branju prijazna.                                                                   

V novogoriški mestni občini knjižnično dejavnost izvaja Goriška knjižnica Franceta Bevka in nekaj krajevnih knjižnic. Kot je komisija zapisala v oceni, je Goriška knjižnica s svojimi prostori in svojo odlično dejavnostjo prepoznavna v celotnem slovenskem prostoru, mestna občina pa jo pri tem finančno in vsebinsko podpira. Financiranje knjižnične dejavnosti je visoko nad slovenskim povprečjem. Poleg tega ima mestna občina

bralno kulturo opredeljeno v Lokalnem programu za kulturo v MONG za obdobje 2019-2023. Usmeritve tega programa s področja bralne kulture so: odprtje knjigotrškega središča;  organizirana podpora dejavnosti na področju spodbujanja bralne kulture; spodbujanje knjižnih sejmov in festivalov; dvig bralne kulture; ureditev knjižnične mreže Goriške knjižnice, predvsem ureditev krajevnih knjižnic. Nadalje komisija v svoji oceni navaja, da je na območju mestne občine literatura tudi v kulturnih društvih zelo priljubljena. Literarna dediščina okolja v obliki spominskih sob in literarnih poti je področje, ki mu posvečajo dobršno mero pozornosti. V okolju je nekaj manjših založb in veliko literarnih ustvarjalcev, ki se povezujejo v različnih društvih in izdajajo različne revije, v katerih objavljajo svoja dela. Zelo pohvalno je, kot so zapisali, da mestna občina v svojem programu intenzivno razmišlja o vzpostavitvi »prepoznavne in dobro založene« knjigarne, ki bi se ukvarjala s ponudbo različnih vrst publikacij, strokovnih in leposlovnih. Bila bi tudi podporna ustanova za povezovanje avtorjev in njihovo vključevanje v mednarodni prostor.

Na večini navedenih področij mestna občina že izvaja usmerjene aktivnosti in z njimi zasleduje zastavljene cilje, dvig zanimanja za knjigo in branje pri vseh ciljnih skupinah. Projekti, s katerimi na novogoriški mestni občini z različnimi akterji to podpiramo, med drugim so: Festival Mesto knjige, Knjižnica pod krošnjami, Knjige pod jelkami, Goriški dnevi knjige, Bralni klub Grgar, Primorci beremo:  bralni projekt primorskih knjižnic s knjižnicami v Trstu in Gorici, literarna revija November, Goriški literarni klub Govorica, Teden otroške literature Librilliamo – festival: srečanje z dijaki iz Gorice, ki po šolah in vrtcih pripovedujejo pravljice in organizirajo pravljično srečanje Odpri oči. Komisija pa je prepoznala tudi dejavnosti, ki niso neposredno povezane z bralno kulturo, ampak so njihov produkt publikacije izobraževalnega značaja: Goriški zbornik – zbornik Goriškega muzeja z znanstvenimi članki; Izvestja: publikacija ZRC SAZU Nova Gorica, ki prinaša tudi prispevke s področja jezikoslovja in bibliotekarstva; Revija Razpotja: revija za družbena vprašanja.

Fotografije: Društvo humanistov Goriške in Goriška knjižnica Franceta Bevka

  

  

  

  

 


< Nazaj na seznam