Solkanska obvoznica uradno predana v uporabo

Celotna dolžina obvoznice, katere gradnja je potekala od leta 2001, znaša 2.140 metrov. Vrednost investicije znaša 18,9 milijona evrov, pri čemer je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste prispevala 14,2 milijona evrov oz. 75 % vrednosti celotne investicije, sofinancerski delež Mestne občine Nova Gorica pa znaša 4,7 milijona evrov oz. 25 % vrednosti investicije.

V okviru gradnje obvoznice so bili zgrajeni tudi:
 petkrako krožno križišče,
 245 metrov dolg predor Zagrad,
 46 metrov dolg viadukt,
 100 metrov dolga galerija,
 4 podhodi za pešce,
 2 semeforizirani križišči ter
 podporni in oporni zidovi.

Osnova za sklenitev sporazuma o sofinanciranju gradnje obvoznice Solkan je bil protokolol, ki sta ga oktobra 2000 podpisala Ministrstvo za promet in zveze ter Mestna občina Nova Gorica. V sofinancerskem sporazumu, sklenjenem koncem septembra 2001, sta bila določena 75% delež Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste in 25% delež Mestne občine Nova Gorica.

Potek gradnje obvoznice Solkan

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in Mestna občina Nova Gorica sta z gradnjo obvoznice pričela leta 2001 ter nadaljevala po posameznih fazah v skladu z zagotovljenimi finančnimi sredstvi. V prvi fazi so bili zgrajeni krožno križišče, viadukt ter dostopna cesta od solkanskega križišča do predora. Naslednja faza je obsegala gradnjo predora Zagrad ter vodnega rova. V okviru tretje faze so bila izvedena zemeljska dela, vključno z kamnitimi zložbami in sidrano pilotno steno ter zgrajeni trije podhodi. Četrta faza je obsegala izvedbo preostalih zemeljskih del, zgornjega ustroja vozišča na celotni obvoznici ter izgradnjo galerije in križišča v Ščednah. V okviru te faze so bile prestavljene vse komunalne naprave, izvedeni protihrupni ukrepi in javna razsvetljava. Zaradi sprožitve obsežnega zemeljskega plazu je bila v času gradnje izvedena tudi tehnično zahtevna sanacija.

Krožno križišče

V okviru gradnje petkrakega krožnega križišča, po katerem je promet stekel decembra 2002, so bili zgrajeni pločniki in kolesarske steze, podhod za pešce in kolesarje, urejeni komunalni vodi, javna razsvetljava ter protihrupna zaščita. Krožišče sestavljata dva prometna pasova, široka 5 metrov, z 1,6 metra široko bankino. Polmera celotnega prometnega otoka, ki je eliptične oblike, znašata 26 in 37,3 metra.

Predor Zagrad

Z izgradnjo predora Zagrad so izvajalci pričeli marca 2004, zaključili pa sredi leta 2005. Celotna dolžina predora znaša 245 metrov, od tega je dolžina rudarskega dela predora 198 metrov, pokrita vkopa do severnega (vstopnega) in južnega (izstopnega) portala pa sta skupaj dolga 47 metrov. Posebnost pri gradnji predora Zagrad je vodni rov, ki služi za odvod vode s hriba na južni strani ter bo voden čez rov na severno stran. Skupna dolžina rova je 310 metrov, višina 1,85 metra in širina 1,40 metra.

Projekt za obvoznico so izdelali v podjetju Projekt d. d. iz Nove Gorice, za predor Zagrad pa v podjetju IRGO consulting, d. o. o. iz Ljubljane.
Krožno krožišče so v skupnem nastopu zgradili: nosilec del Primorje, d. d. ter partnerja SCT, d. d. in Cestno podjetje Nova Gorica, d. d. SCT, d. d. kot vodilni partner in Primorje d. d. sta v skupnem nastopu zgradila tudi predor Zagrad. Dela na trasi obvoznice, gradnjo pilotne stene ter sanacijo plazu je izvajalo Primorje d. d., podhode in sidrane pilotne stene pa Kraški zidar, d. d.
Konzultantske in inženirske storitve za celotno obvoznico je vršila družba DDC svetovanje inženiring, d. o. o. iz Ljubljane.