Razstava goriškega umetnika Marca Bernota
"Raznotere umetniške prakse so nedvomno družbeni fenomen, ne glede na sfero v kateri nastajajo: v polju tako imenovane profesionalne ali v polju ljubiteljske likovne produkcije.
Likovni ustvarjalec živi in soustvarja družbeno klimo določenega miljeja. Le ta se transponira v likovni tekst ne samo na ravni izbire motiva , temveč tudi v materialu, strukturi, liniji, volumnu, koloritu.
Da je temu tako, nedvomno dokazuje tudi 20 likovnih del, ki jih v tukajšnjih prostorih razstavlja gospod Marco Bernot, Goričan, ki se je po maturi na Liceju "Duca degli Abruzzi, 1986. leta, odločil uveljaviti se v polju umetnosti in umetniškega. Poklicno se ukvarja z restavratorsko dejavnostjo, ki mu zagotavlja vir preživljanja, obenem pa se ves čas posveča raziskovanjem na področju slikarstva oziroma kiparstva, saj so njegova dela nekakšna kombinacija enega in drugega.
Izhajajoč iz ljubiteljske likovne vizualizacije, podprte s prirojenimi in pridobljenimi likovnimi vedenji in znanji, gospod Bernot se imenuje avtodidakt, oziroma samouk, predstavlja izbrane eksponate, ki jih sam poimenuje slikoskulpture. Slike , ki po definiciji ne morejo biti skulpture, skulpture, ki po definiciji ne morejo biti slike, so likovna dela, z vsemi značilnostmi plitkega reliefa, ki ga v zgodovini umetnosti sledimo od mezopotamskih kultur dalje. Avtor z izjemno ročno spretnostjo oblikuje nenavaden material - stiropor ki mu z aplikacijo likovne geste dodaja novo vrednost, oziroma estetsko vrednoto. Kljub temu, da gre pri reliefu za odvzemanje materiala, kar je ena od tipičnih kiparskih tehnik, pa sta motivika in barva tista elementa, ki govorita v prid slikarstvu. Torej je slikoskulptura povsem adekvaten izraz za definicijo Bernotove likovne tehnike.
Avtorjeve slikoskulpture opazovalca poleg na prvi pogled osupljive izbire likovnega materiala, ki mu omogoča vizualizacijo njegovih likovnih sanj, predvsem nagovarjajo s svojo barvno intenziteto, izborom različnih motivik, koncizno linijo, in z malone do skrajnosti reducirano obliko.
Bernotov motivni svet so podobe realnega, so pa tudi podobe irealnega. So refleksije obmorskih pejsažev, so refleksije pokrajin njegovih podzavestnih stanj. So ekskurzi, v krščansko ikonografijo predmetnega in figuralnega, so soočenja z realno pojavnostjo človeške figure in animalnega sveta.
Avtorjev likovni tekst, če ga smemo tako imenovati, pa v polnosti zaživi šele ob uporabi barve. Barva kot izrazno sredstvo je v slikoskulpturah skorajda primarnega pomena. Ne moremo govoriti o takoimenovani hedonistični uporabi celotnega barvnega spektra, lahko pa ugotovljamo, da je Bernotu barva pomembnejše izrazno sredstvo kot sta motiv in oblika. Bernot je avtor, ki preprosto verjame v barvo. Barvo sam pojmuje kot simbolno vrednoto preko katere je moč izraziti različna stanja duha. Barva je v procesu ustvarjanja stvar trenutnega stanja, trenutnega navdiha in občutja. Modra in zelena. Modra, ki izraža spiritualnost, mir, nebesni svod. Zelena, ki je barva čustvovanj, upanja…Zlata, ki je barva sonca , luči…
Ali nam Marko Bernot kot senzibilna oseba, ki ga je zaznamoval genius loci, s svojimi slikoskulpturami želi izraziti dobršno mero optimizma? To bo povedal čas .
Kljub dejstvu, da je kot sam pravi samouk, je Bernot pripravil že spoštljivo število osebnih razstav, sodeloval je na ekstemporih in skupinskih razstavah. Je dobitnik priznanj nagradnih natečejev. Ob vstopu Slovenije v EU 1. maja letos je kot spominsko darilo na ta dogodek Goriškemu županu gospodu Brancatiju poklonil skrinjo iz 18.stol.,ki jo je lastnoročno poslikal. Našemu županu, gospodu Brulcu pa je poklonil eno svojih slikoskulptur.
Naj omenim, da je obiskoval tudi vrsto likovnih tečajev, med drugim je delal z slikarjem Delocatelijem, se učil pri tržaškem slikarju Marinu Casetti, pri Eduardu Piroosseli.
Svojo prvo osebno razstavo je postavil v galeriji Arthe Gorizzia 1999 leta. Razstavljal pa je tudi v Ljubljani v galeriji Commerce."
Razstava bo na ogled do 17. novembra. Vljudno vabljeni k ogledu razstave!
Likovni ustvarjalec živi in soustvarja družbeno klimo določenega miljeja. Le ta se transponira v likovni tekst ne samo na ravni izbire motiva , temveč tudi v materialu, strukturi, liniji, volumnu, koloritu.
Da je temu tako, nedvomno dokazuje tudi 20 likovnih del, ki jih v tukajšnjih prostorih razstavlja gospod Marco Bernot, Goričan, ki se je po maturi na Liceju "Duca degli Abruzzi, 1986. leta, odločil uveljaviti se v polju umetnosti in umetniškega. Poklicno se ukvarja z restavratorsko dejavnostjo, ki mu zagotavlja vir preživljanja, obenem pa se ves čas posveča raziskovanjem na področju slikarstva oziroma kiparstva, saj so njegova dela nekakšna kombinacija enega in drugega.
Izhajajoč iz ljubiteljske likovne vizualizacije, podprte s prirojenimi in pridobljenimi likovnimi vedenji in znanji, gospod Bernot se imenuje avtodidakt, oziroma samouk, predstavlja izbrane eksponate, ki jih sam poimenuje slikoskulpture. Slike , ki po definiciji ne morejo biti skulpture, skulpture, ki po definiciji ne morejo biti slike, so likovna dela, z vsemi značilnostmi plitkega reliefa, ki ga v zgodovini umetnosti sledimo od mezopotamskih kultur dalje. Avtor z izjemno ročno spretnostjo oblikuje nenavaden material - stiropor ki mu z aplikacijo likovne geste dodaja novo vrednost, oziroma estetsko vrednoto. Kljub temu, da gre pri reliefu za odvzemanje materiala, kar je ena od tipičnih kiparskih tehnik, pa sta motivika in barva tista elementa, ki govorita v prid slikarstvu. Torej je slikoskulptura povsem adekvaten izraz za definicijo Bernotove likovne tehnike.Avtorjeve slikoskulpture opazovalca poleg na prvi pogled osupljive izbire likovnega materiala, ki mu omogoča vizualizacijo njegovih likovnih sanj, predvsem nagovarjajo s svojo barvno intenziteto, izborom različnih motivik, koncizno linijo, in z malone do skrajnosti reducirano obliko.
Bernotov motivni svet so podobe realnega, so pa tudi podobe irealnega. So refleksije obmorskih pejsažev, so refleksije pokrajin njegovih podzavestnih stanj. So ekskurzi, v krščansko ikonografijo predmetnega in figuralnega, so soočenja z realno pojavnostjo človeške figure in animalnega sveta.
Avtorjev likovni tekst, če ga smemo tako imenovati, pa v polnosti zaživi šele ob uporabi barve. Barva kot izrazno sredstvo je v slikoskulpturah skorajda primarnega pomena. Ne moremo govoriti o takoimenovani hedonistični uporabi celotnega barvnega spektra, lahko pa ugotovljamo, da je Bernotu barva pomembnejše izrazno sredstvo kot sta motiv in oblika. Bernot je avtor, ki preprosto verjame v barvo. Barvo sam pojmuje kot simbolno vrednoto preko katere je moč izraziti različna stanja duha. Barva je v procesu ustvarjanja stvar trenutnega stanja, trenutnega navdiha in občutja. Modra in zelena. Modra, ki izraža spiritualnost, mir, nebesni svod. Zelena, ki je barva čustvovanj, upanja…Zlata, ki je barva sonca , luči…
Ali nam Marko Bernot kot senzibilna oseba, ki ga je zaznamoval genius loci, s svojimi slikoskulpturami želi izraziti dobršno mero optimizma? To bo povedal čas .
Kljub dejstvu, da je kot sam pravi samouk, je Bernot pripravil že spoštljivo število osebnih razstav, sodeloval je na ekstemporih in skupinskih razstavah. Je dobitnik priznanj nagradnih natečejev. Ob vstopu Slovenije v EU 1. maja letos je kot spominsko darilo na ta dogodek Goriškemu županu gospodu Brancatiju poklonil skrinjo iz 18.stol.,ki jo je lastnoročno poslikal. Našemu županu, gospodu Brulcu pa je poklonil eno svojih slikoskulptur.
Naj omenim, da je obiskoval tudi vrsto likovnih tečajev, med drugim je delal z slikarjem Delocatelijem, se učil pri tržaškem slikarju Marinu Casetti, pri Eduardu Piroosseli.
Svojo prvo osebno razstavo je postavil v galeriji Arthe Gorizzia 1999 leta. Razstavljal pa je tudi v Ljubljani v galeriji Commerce."
Razstava bo na ogled do 17. novembra. Vljudno vabljeni k ogledu razstave!