Srečanje županov v Novi Gorici
Problematiko gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO) in njihove uporabe v kmetijstvu je županom na sestanku predstavila gospa Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj iz Ljubljane. Župani so bili sicer o problematiki širjenja GSO že predhodno obveščeni tudi preko strokovnega gradiva in informiranja s strani inštituta. Gospa Slabetova je povedala, da je osnovni globalni problem genske tehnike ta, da je razmeroma nepreizkušena in da znanost trenutno ne more podati odgovora na vprašanje o vseh posledicah, ki jih uporaba GSO prinaša. Poudarila je, da se problem GSO v osnovi deli na dva dela in sicer se s pomočjo genske tehnike ustvarja organizme, ki so odporni na določene pesticide, obenem pa se z njeno pomočjo umetno prenaša gene iz ene vrste na drugo, posledice pa je nemogoče napovedati. Na drugi strani pa znanost še ne ve odgovora na vprašanje, kakšne posledice ima uživanje GSO za človeško telo. Po doslej opravljenih raziskavah, ki jih je navedla Slabetova, naj bi bila uporaba genske tehnologije predvsem interes multinacionalk, za kmete pa naj bi tudi po njihovih izkušnjah, kot je navedla, ne prinašal nobenih bistvenih prednosti. Med drugim naj bi bili kmetje po njenih besedah do GSO celo zadržani, saj s proizvajanjem tovrstnih rastlin odklanjajo kupce. Slabetova je povedala, da po javnomnenjskih raziskavah sodeč Evropejci niso naklonjeni tovrstni hrani. Prisotni župani so se na sestanku dogovorili, da bodo njihove strokovne službe pripravile gradivo o GSO, ki naj bi ga obravnavali tudi posamezni občinski sveti. Cilj županov je, da bi območje Goriške razglasili za območje brez gensko spremenjenih organizmov. V vseh občinah se namreč veča zanimanje ravno v drugo smer, po ekološko pridelani hrani, veliko se tudi vlaga v tovrstne programe. Župani so se strinjali, da je pri preprečevanju onesnaževanja okolja z gensko spremenjenimi organizmi zelo pomembno osveščanje javnosti in vključevanje lokalnih skupnosti. Ob tem bodo preverili še, kako se glede GSO opredeljujejo čez mejo, saj je znano, da so v Italiji zelo aktivni v nasprotovanju GSO. V tem primeru bi lahko območje brez GSO razglasili tudi v čezmejnem obsegu.
Prisotni župani so se nato seznanili s skorajšnjim potekom mandata aktualnemu nadzornemu svetu Javnega sklada malega gospodarstva Goriške. Nekatere občine so že imenovale nove člane, druge bodo to v kratkem storile. Prisotni župani sosednjih občin pa so predlagali, da bi tudi v prihodnje omenjeni nadzorni svet vodil župan mestne občine Mirko Brulc.
Nadalje so se dogovorili, da bodo občine po ključu delitvene bilance sofinancirale stalno dežurno pogrebno službo, ki jo zagotavlja Komunala Nova Gorica.
Ob koncu srečanja so se župani dotaknili tudi v Italiji ponovne obujene problematike fojb, povojnih pobojev in izjav italijanske strani v zvezi s tem. Župani ugotavljajo, da se kljub velikim naporom v zadnjih letih, žal ponovno pojavljajo težnje po enostranskem zgodovinskem prikazu medvojnih in povojnih dogodkov, in to kljub izsledkom mešane italijansko – slovenske komisije zgodovinarjev. Župane ob vsem tem dogajanju čudi molk slovenske vlade in ministrstva za zunanje zadeve, zato jih pozivajo, da se oglasijo, da se ne bi ponovno dogajale krivice, ki jih italijanska stran s svojimi izjavami o povojnih pobojih pogosto sproža.
Prisotni župani so se nato seznanili s skorajšnjim potekom mandata aktualnemu nadzornemu svetu Javnega sklada malega gospodarstva Goriške. Nekatere občine so že imenovale nove člane, druge bodo to v kratkem storile. Prisotni župani sosednjih občin pa so predlagali, da bi tudi v prihodnje omenjeni nadzorni svet vodil župan mestne občine Mirko Brulc.
Nadalje so se dogovorili, da bodo občine po ključu delitvene bilance sofinancirale stalno dežurno pogrebno službo, ki jo zagotavlja Komunala Nova Gorica.
Ob koncu srečanja so se župani dotaknili tudi v Italiji ponovne obujene problematike fojb, povojnih pobojev in izjav italijanske strani v zvezi s tem. Župani ugotavljajo, da se kljub velikim naporom v zadnjih letih, žal ponovno pojavljajo težnje po enostranskem zgodovinskem prikazu medvojnih in povojnih dogodkov, in to kljub izsledkom mešane italijansko – slovenske komisije zgodovinarjev. Župane ob vsem tem dogajanju čudi molk slovenske vlade in ministrstva za zunanje zadeve, zato jih pozivajo, da se oglasijo, da se ne bi ponovno dogajale krivice, ki jih italijanska stran s svojimi izjavami o povojnih pobojih pogosto sproža.