Ogroženi metulj bo v Panovcu dobil travnike, ki jih potrebuje

V Panovcu so se zarasle površine, kjer uspeva metulj strašničin mravljiščar. V zadnjem tednu oktobra načrtujemo začetek del, s katerimi bomo ponovno vzpostavili mokrotne travnike. Strašničin mravljiščar je namreč izjemen in redek metulj, ki za svoje življenje nujno potrebuje mokrotne travnike. Ima zanimiv razvoj: odrasel metulj odloži jajčeca na cvet zdravilne rastline strašnice, kjer se začne razvijati ličinka. Ko ta dovolj zraste, se spusti na tla. Tam jo najdejo gostiteljske mravlje in jo zaradi vonjav, ki jih gosenica izloča, prepoznajo kot svojo izgubljeno ličinko. Odnesejo jo v mravljišče, kjer se gosenica hrani z jajčeci mravelj. Mravlje prepoznajo svojo zmoto šele, ko se iz bube izleže metulj. Za komaj izleženega metulja se tedaj začne beg na življenje in smrt – le če je dovolj hiter, se živ prebije iz mravljišča. Za svoj razvoj torej ta ogrožena vrsta nujno potrebuje gostiteljsko vrsto mravelj in zdravilno strašnico, ki pa uspeva le na mokrotnih travnikih.

Strašničin mravljiščar (Foto: M. Jež).

Če želimo metulja na tem območju ohraniti, mu moramo zagotoviti življenjske pogoje, ki jih potrebuje. Zunanji izvajalec bo posekal drevesa in grmovje, strojno odstranil njihove panje in površino zravnal. Tako bo nastala 2 ha velika travna površina na območju, ki je na zemljevidu označeno z rumeno barvo in leži ob makadamski poti med streliščem in bivšo tovarno MIP. Med potjo in območjem del bo ostal sloj dreves.

Vse obiskovalce Panovca prosimo za razumevanje in s tem pomoč pri varovanju te ogrožene vrste. Pomagali nam boste s svojo strpnostjo med izvajanjem del ter s tem, da kasneje ne boste dostopali ali se zadrževali na teh  površinah, ki bodo trajno namenjene varstvu ogroženih vrst in habitatnih tipov.

Potek del bo odvisen od vremenskih razmer, saj lahko delo na močvirnatih površinah potekajo le v razmeroma suhih obdobjih. Predvidevamo, da bodo vsa dela do prihodnje pomladi zaključena.

Dela vodi in usmerja Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica. Aktivnost poteka v okviru projekta VIPava (Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini).

Prikaz lege predvidenih del

dr. Jana Laganis

Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica

Projekt sledi izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in je namenjen izboljšanju stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.