O strategiji ravnanja s kmetijskimi zemljišči

Novogoriški župan Samo Turel se je danes skupaj s strokovnimi sodelavci v Novi Gorici sestal z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić v zvezi s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta številka 7. Gre za spremembo, ki je povezana z gospodarstvom in sega na področje sprememb iz kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, pri čemer je pomembna zaščita kmetijskih zemljišč. V posameznih primerih pa to ovira razvoj gospodarske in turistične dejavnosti. Ministrica je na sestanku, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik vlade Matej Arčon, povedala, da skušajo vzpostaviti tako kmetijsko bilanco, da bomo lahko pridelovali hrano in obenem dopuščali državi, da se razvija na vseh področjih.

Župan Samo Turel je izpostavil težave, s katerimi se soočamo: »Ko občina spreminja občinski prostorski načrt, se bilanca sprememb, torej iz kmetijskih v stavbna zemljišča, vsakokrat obravnava na novo, ne glede na to, kaj so prejšnji občinski prostorski načrti prinesli. V našem primeru je sprememba občinskega prostorskega načrta številka pet pomenila neto dodatek, torej povečanje površine kmetijskih zemljišč za dobrih 20 hektarov, sprememb iz kmetijskih v stavbna pa takrat ni bilo. Zdaj bi pa slabih 50 hektarov želeli spremeniti iz kmetijskih v stavbna, v obratni smeri pa slabih 20 hektarov. Torej imamo negativno bilanco v škodo kmetijskim zemljiščem in se ta sprememba obravnava, kot da prejšnje pozitivne bilance ni bilo. Hkrati pa smo ministrico še seznanili s stanjem v naravi, ko so pogosto kmetijska zemljišča opredeljena kot zemljišča z visokimi bonitetami, čeprav so za kmetijsko rabo skorajda neprimerna iz raznih razlogov. Zato se pogosto pojavlja razumljiva nejevolja pri ljudeh, ko takih zemljišč ne morejo spremeniti v nek drug namen. Z ministrico smo se dogovorili, da vsa ta odprta vprašanja še natančno predelamo in sestanek prav v luči iskanja konkretnih rešitev nadaljujemo sredi septembra na ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani z upanjem, da nam bo ministrstvo glede vseh teh dejstev prisluhnilo in da bi čim prej spravili pod streho to spremembo občinskega prostorskega načrta številka 7.«

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić pa je poudarila: »Kmetijska zemljišča so zelo dragocena kot naša zemlja v Sloveniji, tako da je zelo pomembno, da jih ohranjamo. Poskušamo vzpostaviti inventurno stanje kmetijskih zemljišč na območju celotne Slovenije. Srečujemo se s posamezniki, z lokalnimi skupnostmi, tudi z gospodarstveniki vsakodnevno, kjer so težave pri umeščanju v okolje in prostor. S tem se srečujejo na področju gospodarstva, industrije, turizma in infrastrukture. V ospredju mora biti varovanje naše narave, naravnih habitatov, tako da moramo v sožitju skušati vzpostaviti kmetijsko bilanco, kje bomo pridelovali hrano in na drugi strani dopuščali državi, da se razvija na vseh področjih. S strokovnimi sodelavci preverjamo, kako bi lahko prišli do konkretno trajno varovanih kmetijskih zemljišč. V preteklosti so že obstajale ideje o rajonizaciji Slovenije, kjer so prišli do ugotovitev, da je Slovenija premajhna, jaz sem pa še vedno mnenja, da je to tisti pravi korak, ko bomo vedeli, kakšna so pravila igre, kje lahko pridelujemo hrano, kje vzpostavimo trajne nasade, kje bomo imeli cesto, kje bomo imeli glampinge in kje bomo kampirali. In na ta način, se mi zdi, ko so osnove jasne, se v bistvu potem vsi lažje razumemo.«