Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku

DATUM OBJAVE 02. februar 2024
VIR Mestna občina Nova Gorica

Slovesnost ob dnevu kulture smo letos namenili odkrivanju slovenske literarne ustvarjalnosti v sosednji Italiji, umetniški program so oblikovali zamejski Slovenci, med njimi Patrizia Jurinčič Finžgar, Ilija Ota, violončelistka Andrejka Možina, Mladinska vokalna skupina Emil Komel iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Posebna gostja večera je bila Vokalna skupina Vikra z dirigentko Petro Grassi, ki sodi med najvidnejše vokalne sestave v Sloveniji in Italiji, kar potrjujejo tudi nagrade in priznanja na zborovskih tekmovanjih in prestižnih koncertnih odrih. Pod režijo se je podpisala Jasmin Kovic, za scenarij je poskrbel Alex Kama Devetak, povezovala je Stefania Beretta.

Dogodka so se udeležili tudi predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, senatorka Tatjana Rojc in drugi predstavniki manjšine, pa tudi župan sosednje italijanske Občine Gorica Rodolfo Ziberna. Slavnostno besedo je prispeval minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, pozdravne besede pa novogoriški župan Samo Turel.

Objavljamo pozdravne besede župana Sama Turela na včerajšnji slovesnosti Mestne občine Nova Gorica ob slovenskem kulturnem prazniku:

»Spoštovani,

slovenski kulturni praznik ima v naši zavesti posebno mesto. Slovenci smo namreč obstali in ostali povezani, združeni in zavedni skozi vse trenutke zgodovine predvsem zaradi našega jezika in kulture. To je trdno zasidrano  v naši podzavesti.

Letošnja slovesnost novogoriške mestne občine je nekaj posebnega. Pripravili in izvedli jo bodo Slovenci, ki živijo v sosednji Italiji in ki zato še toliko bolj kot mi, Slovenci v matični domovini, razumejo, kaj pomeni možnost uporabe materinega jezika in kaj kultura, ki nas identificira. Slovenski narodnostni in kulturni prostor sega čez državno mejo in razkriva bogato kulturno dediščino. Pogosto ostaja v romanskem kulturnem prostoru prezrt in neopažen, zato je toliko bolj pomembno, da ga vrednotimo, promoviramo in razumemo v matični domovini. Zelo lep primer oddaljenosti in pomanjkanja informacij o slovenski kulturni in narodnostni pripadnosti je Rezija, ki kar kipi od bogatega kulturnega izročila. Prav te dni si lahko v Kulturnem domu v Gorici ogledate razstavo ilustracij rezijanskih pravljic iz Solbice, ki so jih ustvarili študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Evropsko prestolnico kulture 2025 zato razumem tudi kot priložnost, da se v čezmejnem večkulturnem prostoru lahko enakovredno predstavijo različne kulture, identitete in to na spoštljiv in prijateljski način. Kot priložnost za dokončno spoznanje, da je večkulturnost naša prednost in da nas poznavanje, predvsem pa spoštljiva in dosledna raba slovenskega jezika v čezmejnem prostoru bogati.  Prijateljstvo in razumevanje se začne tudi pri pozornosti in spoštljivosti, ki jo izkazujemo drug drugemu.

Evropska prestolnica kulture 2025 naj bo zato prvi korak na poti do skupnega cilja. Dne, ko bo spoštovanje kulture in enakovredna raba jezika nekaj samoumevnega za vse ljudi. Želim vam lep kulturni praznik. »

V nadaljevanju objavljamo tudi slavnostni nagovor ministra Mateja Arčona na slovesnosti. 

"Cenjeni visoki gostje, spoštovane Novogoričanke in Novogoričani, dragi prijatelji, hvala, da lahko ta poseben večer delim z vami.

V zadnjih letih sem doživel veliko lepega. Navdihovali so me ustvarjalni in zagnani občanke in občani mestne občine Nova Gorica, imel sem privilegij, da sem lahko s kolegom in prijateljem Ettorejem Romolijem zagnal kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture in nazadnje mi je pripadla čast, da v slovenski vladi skrbim za naše rojake zunaj meja. Vesel sem, da se nocoj v tej dvorani ta dva svetova, ta dva vira navdiha, tako lepo srečujeta.

Srečevanje, soočanje, prepletanje različnosti je eden od temeljnih kamnov, na katerih sloni naša kultura. Kljub temu, da bi nas nekateri radi ohranili v večnem medsebojnem nasprotovanju, smo Slovenci, morda Primorci še posebej, odprti ljudje. Gostoljubni ljudje. Ljudje, ki s srcem na dlani sprejemamo soseda. Ker smo stoletja živeli na križiščih jezikov in kulturnih izročil, drugačni tudi ne moremo biti.

Na to darilo svojih prednikov ne smemo pozabiti. Prepričan sem, da bo Evropska prestolnica kulture GO! 2025 to našo dediščino brezmejnosti ponesla v svet. Dovolite mi, da na tej točki čezmejni ekipi ustvarjalcev EPK iskreno zaželim vso srečo. Še nekaj dni in ura bo začela odštevati eno leto do slovesne otvoritve. Čaka vas odgovorno in trdo delo, ampak vsi smo z vami.

Dokaz za to, kako resno Nova Gorica jemlje svoje ambicije in svoje kulturno poslanstvo, je tudi program današnjega večera. Odločitev, da ob Slovenskem kulturnem prazniku na odru novogoriškega kulturnega doma zaživi ustvarjalnost Slovencev v Italiji, je pogumna, tenkočuntna. In predvsem prava odločitev.

Prepričan sem, da se bo tudi danes v programu izkazalo, koliko umetniških presežkov skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru dajejo umetnice in umetniki, ki delujejo zunaj naših meja. Ob svojih številnih obiskih v tujini sem izkusil in začutil, kako zunaj matične države slovenski ponos, pripadnost narodu, jeziku in kulturi zasvetijo močneje in zazvenijo glasneje. Hvala, dragi Slovenke in Slovenci v sosednjih državah, da ohranjate in nam vračate to pravo, čisto ljubezen do domovine. Če kje, je v vas neizčrpni vir navdiha. 

Enako velja za Slovence po svetu. Slovenščine se učijo v najbolj oddaljenih in najbolj nepričakovanih delih planeta. Na primer v argentinskem mestu Rosario, kjer se je  rodil in se je prvih trikov z žogo učil Lionel Messi. V kanadskem Calgaryju, kjer je Mateja Svet dobila srebrno olimpijsko medaljo v slalomu, v San Franciscu, v New Yorku, v Rio de Janeiru. Marsikje se šole imenujejo po slovenskih pesnikih in pisateljih. Povsod ob učenju slovenskega jezika učiteljice in učitelji prenašajo tudi znanje o slovenski arhitekturi in likovni umetnosti. Učenci poslušajo slovensko glasbo, gledajo slovenske filme. Skozi kulturo vzljubijo Slovenijo.

Ker skozi kulturo vedno vodi pot do srca. Kultura je  vedno najboljši odgovor na tiste pojave v družbi, tudi v našem neposrednem okolju, ki želijo ohraniti bolečine iz preteklosti ali jih celo izkoristiti za vzpodbujanje novih konfliktov. V ustvarjalnosti je tista prava brezmejnost, ki ni le abstraktni pojem, ampak je sila, ki jo čutimo in nas vleče naprej – v prihodnost, ki si jo želimo za to mesto in za to občino.

Ob predsednici republike in filozofu Slavoju Žižku je bila uvodna govornica ob slovenskem gostovanju na frankfurtskem knjižnem sejmu mlada pesnica. Sicer po rodu iz sosednje občine Šempeter – Vrtojba, ampak v vseh pogledih naša rojakinja, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Miljana Cunta. Prepotovala je veliko sveta, a njena poezija,  pravi Miljana, se ne loči od pokrajin njenega otroštva. V Frankfurtu je poudarila, da se pesem rodi iz najglobje intime, iz tistih delov nas, v katerih smo vsi enaki. Tam politične razlike ne pomenijo prav ničesar.

France Prešeren, ki ga slavimo danes, nam je v himno zapisal verz »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan.«  Morda je to manj znano, ampak tudi slovenski izseljenci imajo svojo himno. V refrenu poje: »Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj.« Dragi prijatelji, v nas, v tistem najglobljem koščku srca, tam, kamor razlike ne sežejo, tam je dom. Tam je Slovenija. Iskrene čestitke ob Slovenskem kulturnem prazniku."

Foto: Ana Rojc

Program

Novogoriški župan Samo Turel podaja govorUdeleženci slovesnosti sedijo in ploskajoMinister Matej Arčon podaja nagovorObčinstvo spremlja program, medtem ko zbor nastopa

Oddaja zahteve o ureditvi priponk na strani
Polja označeno s * so obvezna.
Želim da se priponke na tej spletni strani uredijo v skladu s zakonom o dostopnosti