Sprejem odbojkarja Dejana Vinčića

Na novogoriški mestni občini je župan Samo Turel danes sprejel odbojkarja Dejana Vinčića, ki je skupaj s slovensko odbojkarsko reprezentanco osvojil bron na evropskem prvenstvu. Vinčić, ki je na sprejem prišel skupaj z ženo Gordano, je povedal, da je sicer odrasel v Velenju, a si je v Novi Gorici ustvaril družino in kot je povedal, se tu počuti doma. Na sprejem je prinesel bleščečo bronasto medaljo, ki mu pomeni toliko kot zlata medalja. Prinesel je tudi kopico emocij in pozitivnih občutkov ter nam zaupal, da bi bila zanj največji uspeh uvrstitev na olimpijske igre. Povedal je še, da je v petek (15. septembra) praznoval rojstni dan, že naslednjega dne, v soboto, pa je z reprezentanco osvojil bron. Vse se je zgodilo bliskovito hitro, kot »lepa pravljica,» kot je dejal. Poudaril je še, da je slovenska moška odbojkarska reprezentanca res fenomen, saj so bili kar štirikrat zapored med štirimi najboljšimi reprezentancami Evrope.

Novogoriški župan Samo Turel, ki mu je Dejan Vinčić podaril dres s podelitve bronaste medalje, mu je v imenu novogoriške mestne občine čestital in zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje: »Zahvaljujem se Dejanu Vinčiću tudi za vsa njegova prizadevanja za promocijo odbojke in vzgojo mladih generacij. Je zgled, kako z odrekanjem in trudom dosežeš tak uspeh.« Župan je Vinčiću zaupal, da smo gledalci ob gledanju tekme trepetali do konca in se nato skupaj z reprezentanco veselili izjemnega uspeha.

Dejan Vinčić pa je na sprejemu, še vedno pod vtisom dogajanja na evropskem prvenstvu, povedal: »Občutki so fenomenalni. Danes je tisti prvi dan, ko sem se umiril in razmislil, kaj se je dogajalo. Ponos, veselje, to kar nam je uspelo narediti, je fantastičen rezultat. Vemo, da so Francozi ena najboljših ekip na svetu, aktualni olimpijski prvaki. Všeč mi je, kako smo odreagirali po izenačenju 2:2, nismo se predali in dobili tisto pravo energijo v odločilnem petem nizu ter pripeljali tekmo v našo korist in pokazali pravo zrelost. Vsaka medalja ima svojo zgodbo. Res smo bili veseli prve srebrne kolajne v Varni. To, kar se je pa zdaj zgodilo, mini finale, boriš se za bron, četrto mesto je res najbolj nehvaležno. Sigurno smo bili presrečni, videl sem Italijane, kako so poklapani hodili s srebrno medaljo, mi pa, kot da imamo zlato okrog vratu.«

Povedal je tudi, kako se je počutil med prejšnjimi tekmami, ko je spremljal svoje soigralce od doma: »Jaz sem njihov največji navijač, vedno bom največji navijač slovenske odbojke. Tudi takrat, ko bom končal tekmovalno pot. Težko je bilo gledati, ker sem sam vse še trikrat bolj emotivno doživljal, ne moreš jim pomagati, nisi tam z njimi. To je bilo prvo veliko tekmovanje, kjer nisem bil zraven. Točno sem vedel, kaj se jim dogaja v dobrih in v slabih trenutkih, poznam te fante tako dobro, da vem, kako reagirajo. Vsa sreča, da so do polfinala prišli brez poraza, kar je bil fenomenalen uspeh, potem se je zgodila tista nesrečna poškodba Gregorja Ropreta. V 24-ih urah, ko sem se odpravil iz Bukarešte v Rim, je bilo toliko različnih emocij in razmišljanja, kako in kaj, ampak, ko sem prišel na trening, sem se kot riba v vodi takoj zlil z ekipo, kot da ne bi manjkal celo prvenstvo. To je vrlina in moč te reprezentance, ker smo fantje res tako povezani in verjamemo ter zaupamo eden drugemu in to je tisti pravi recept.«

O tem kaj si želi v bodoče, je povedal: »Moje sanje so olimpijske igre in sigurno bom vse naredil za to, da se tja uvrstimo in da potem skušamo spet osvojiti fenomenalen rezultat tudi tam. Če se nam bo uspelo direktno uvrstiti, bo to odličen rezultat, če ne, pa vemo, da imamo svoje priložnosti tudi kasneje. Sem zelo pozitiven glede tega, da bomo v Parizu. Mi vemo, pa ne da bi bil vzvišen, vemo, kam spadamo kot reprezentanca in posamezniki, imamo ogromno kvalitete. Da pa v zadnjih štirih evropskih prvenstvih prideš med top štiri reprezentance, to je pa res fenomen, nekaj neverjetnega! To je vse zaradi nas fantov in naših postavljenih ciljev! Dokler bomo strmeli k tem visokim ciljem in dajali vse od sebe, se ne bojim za rezultat. Mislim, da imamo veliko mladih perspektivnih igralcev, ki prihajajo in ki bodo nadaljevali to pot naprej.« Ob tem pa je dodal še nasvet vsem mladim: »Vse kar delate, verjemite vase in trdo delajte. Edino to je prava pot do uspeha, ali je to šola, ali je to šport, ne glede. Trdo delo in vera vas, da zmoreš.«

Na sprejemu ga je spremljala soproga, Gordana Vinčić, ki je Dejanu ves čas stala ob strani. O njeni podpori je povedal: »Žena, ne zasluži si bronaste medalje, zasluži si zlato! Brez nje ne bi zmogel. Tempo življenja, šola, treningi, za vse to je sama. Vzgoja treh mladostnikov, eden je v prvem razredu, drugi v sedmem, tretji obiskuje tretji letnik, kako to ona izpelje, vsaka ji čast. Nikoli me ne obremenjuje z ničemer. Kapa dol.»