Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo v prostorih Doma KS Rožna Dolina ob judovskem pokopališču v Rožni Dolini odprli razstavo pod z naslovom Slike spomina.
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja, smo v prostorih Doma KS Rožna Dolina ob judovskem pokopališču v Rožni Dolini odprli razstavo pod okriljem Muzeja judovske skupnosti iz Trsta, »Museo della Comunità Ebraica di Trieste "Carlo e Vera Wagner"«, z naslovom Slike spomina, nemškega slikarja in grafika Alexandra Dettmarja. Namen razstave, postavljene v sodelovanju z Društvom primorskih arhitektov in Krajevno skupnostjo Rožna Dolina, je osveščanje o prisotnosti judovske dediščine na območju goriškega prostora ter o grozotah, ki jih vojna in delitve prizadenejo skupnosti. Avtor del s slikanjem uničenih sinagog želi ohranjati živ spomin na judovsko dediščino, uničeno v času nacističnega režima. Razstava je bila v lanskem letu predstavljena tudi na sedežu Unesca v Parizu. Dela, razstavljena v nekdanji mrliški vežici v Rožni Dolini, so del razpršene razstave, ki je postavljena še v Trstu, v San Daniele del Friuli in v Gorici (I). Odprtja razstave se je udeležil tudi vodja Muzeja Judovske skupnosti iz Trsta rabin Ariel Haddad, ki je tudi glavni rabin za Slovenijo. Novogoriški župan Samo Turel je v pozdravnem nagovoru povedal, da razstava sodi v niz opomnikov zgodovine, da se grozote ne bi več ponavljale.
Alexander Dettmar je nemški slikar in grafik, ki ga strokovnjaki uvrščajo med najpomembnejše živeče slikarje zunanjosti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je začel svoj projekt o krajih bogoslužja in v okviru katerega je upodobil sinagoge, ki so bile v noči z 9. na 10. november 1938, znani kot Kristalna noč, vandalizirane, uničene ali zravnane z zemljo. Na stotine sinagog in drugih središč judovskega življenja v Nemčiji, Avstriji in od Nemcev okupiranih Sudetih na Češkoslovaškem.
Doprinos Aleksandra Dettmarja k dediščini judovski kulture se začne s temi nepovratno izgubljenimi kraji. S pomočjo fotografij, gradbenih načrtov in poročil tistih, ki so stavbe poznali, slika izginule sinagoge in jih vrača v našo domišljijo s številnimi deli različnih velikostih s tehniko olja na platnu. V svoje podobe ujame arhitekturo starih stavb, ki tako ponovno oživijo. Tega namreč, kar je bilo uničeno s propadom civiliziranega življenja v Nemčiji, zdaj ni več mogoče obiskati.
Na razstavi, ki jo pripravlja Muzej judovske skupnosti Carlo in Vera Wagner iz Trsta, je razstavljenih skupaj 67 del, med njimi tudi nekaj slik, na katerih umetnik prikazuje druge judovske bogoslužne prostore, ki jih je med drugo svetovno vojno doletela enaka usoda uničenja in sicer v Belorusiji, Franciji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Poljskem, Češkem in v Ukrajini.
Novogoriški župan Samo Turel je na odprtju razstave poudaril: »Judovsko pokopališče v Rožni Dolini je pomemben del naše kulturne dediščine in spoštljiv spomin na judovsko skupnost v Gorici. Zaradi starosti nekaterih grobov (800 let) in nekaterih nagrobnikov spada med znamenitejše tovrstne objekte slovenske kulturne dediščine. Tudi v okviru projekta Evropske prestolnice kulture želimo predstaviti judovsko kulturo v naši čezmejni skupnosti. Zahvaljujem se predanemu sodelovanju Krajevne skupnosti Rožna Dolina in Društva primorskih arhitektov, ki sta prispevala k postavitvi te razstave v okolju, ki s prisotnostjo judovskega pokopališča in nekdanje mrliške vežice daje razstavi še dodaten kulturno – zgodovinski okvir.«
Razstava je opremljena z interaktivnimi orodji in besedili v italijanskem, angleškem, slovenskem in nemškem jeziku. Avtorjeva dela so bila že razstavljena v New Yorku, v »Preussen-Museum Nordrhein-Westfalen«, v »Jüdisches Museum Westfalen« in lani septembra v dvorani Miro na sedežu Unesca v Parizu. Leta 1996 je umetnik prejel nagrado Ernsta Barlacha. Razstava bo v Rožni Dolini brezplačno na ogled do 26. februarja, in sicer vsak dan od 15. do 18. ure.
Pri organizaciji so sodelovali Italijansko-izraelsko društvo Furlanija Videm, Društvo prijateljev Izraela Gorica v Furlaniji Julijski krajini ter Društvo primorskih arhitektov v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rožna Dolina in Mestno občino Nova Gorica.
Foto: Ana Rojc
