Novoletna novinarska konferenca novogoriške mestne občine

Letošnjo novoletno novinarsko konferenco novogoriške mestne občine je župan dr. Klemen Miklavič začel z zahvalo novinarjem za njihovo delo v letu, ki se izteka. V nadaljevanju je spregovoril je o pričakovanjih za prihodnje leto. Koalicija si je v novogoriški mestni občini po besedah župana že na začetku mandata zastavila cilj, da se ne samo izvede čim več projektov, ampak da se to počne z vizijo o smiselni celoti. Ponovil je tri ključne usmeritve njihovega dela: strateško razvojni projekti, stanovanja in kakovost bivanja. Opozoril je na velik pomen Evropske prestolnice kulture. Kot je povedal, delo na projektu poteka intenzivno, in sicer na investicijski ravni in na programski ravni. Mestna občina je na področju investicij prevzela komunikacijo s partnersko Občino Gorica v Italiji. EPK je tako spodbudila tudi urbanistični razvoj. V prihodnjem letu bo veliko poudarka tudi na zelenih tehnologijah in energetskih projektih.

»V okviru Evropske prestolnice kulture naslavljamo območje novogoriške železniške postaje,« je povedal župan dr. Klemen Miklavič in dodal: »Dolgoročno smo zastavili razvoj območja, ki je bilo dolga leta zanemarjeno. Slovenske železnice, DRSI in Ministrstvo za infrastrukturo so zelo konstruktivni sogovorniki in smo na točki, ko z županom Občine Šempeter - Vrtojba podpisujeva neke vrste soglasje za vrsto večjih investicij, ki bodo spremenile ta prostor. Železnica je namreč naša prihodnost. Omrežje je ogrodje mobilnosti za prihodnost v celi naši regiji. Vlada je do leta 2030 uvrstila med prioritete tudi Bohinjsko progo. Ta naš kos vključno z novogoriško železniško postajo je ključen del te proge. Vlada je razpisala javno naročilo, s katerim bodo izbrali projektanta in izvajalca za investicije na območju železniške postaje, vključno s promenado, ki bo povezala center Nove Gorice s Trgom Evrope. Programski del EPK-ja poteka znotraj EZTS-ja. Ustanovili smo zavod, ki je v fazi operacionalizacije. EPK ni samo kulturni dogodek, z njim uresničujemo tudi vizijo čezmejne regije in z njim pridobiva na pomenu tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bo vedno bolj ključna institucija. Naravno je, da skupne projekte med obema Goricama vodi EZTS.«

Župan je dodal, da se v naslednjem letu  napovedujejo številna gradbišča: »Gradbeništvo je v razmahu, zaradi tega imamo kot naročniki tudi težave, saj so gradbeniki zelo obremenjeni in včasih dela zato tudi zamujajo. Pri gradbiščih igra pomembno vlogo Služba za investicije novogoriške mestne občine, ki je zelo obremenjena.« Na infrastrukturnem področju z državo sodelujemo pri načrtovanju vpadnice v  mesto po Vodovodni poti, ki bo  razbremenila vzhodni vstop v mesto. DRSI je napovedal tudi izgradnjo prvega betonskega krožišča v državi, in sicer na Ajševici. V Dornberku bo izvedena premostitev železnice, saj v tem kraju dolga leta čakajo na pločnik za varno prehajanje zelo prometne ceste.

Župan je omenil tudi financiranje šolstva, ki je bilo po njegovih besedah doslej neustrezno urejeno: »Težnja je v smeri, da šolam pokrijemo vse upravičene stroške. V prehodni fazi analiziramo stroške, ki jih imajo, in vzpostavljamo mehanizme, ki bodo racionalizirali stroške. Občina prevzema vlogo pomoči šolam pri upravljanju s stroški. Ko bo to vzpostavljeno, bomo lahko neposredno financirali stroške šol. To bo kar velik korak in temeljita sprememba v modelu financiranja šol.«

Župan je spregovoril tudi o delu v občinski upravi: »Na novogoriški mestni občini imamo zdaj dva ključna oddelka z novim vodstvom, Oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo ter Službo za investicije. Kot koalicija smo si zadali cilj, da na oddelku za okolje razrešimo vse dosedanje zaostanke. Imeli smo 500 nerešenih vlog za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Do konca tega leta bodo vse vloge v postopku reševanja. Tudi spremembe, ki imajo gospodarsko naravo za širitev dejavnosti, so v teku. Računamo, da bomo to rešili do konca prihodnjega leta. Prav v tem delu lahko mestna občina pomaga gospodarstvu.«

Podžupanja Damjana Pavlica pa je omenila več pomembnih manjših projektov: »Gre za obnovo sakralne kulturne dediščine, obnavljajo se freske v Šmihelu, obnavljajo se freske na Kostanjevici. Pa tudi nekaj se je uredilo, okna, vrata na Sveti Gori, pa cerkev svetega Petra v Vitovljah. Tukaj smo se posebej zavzemali, da to sakralno kulturno dediščino ohranjamo, ker mislim, da je to tudi doprinos k Evropski prestolnici kulture. Prijavljali smo se na razpise tako za kulturni dom, kjer se je prenovila odrska tehnika, pa za knjižnico, kjer se je uredilo ogrevanje. Poskušamo pomagati tudi Goriškemu muzeju. Potrebnega bo sicer veliko dela, pripraviti bo potrebno dokumentacijo.« Omenila je tudi opravljeno delo v tem letu na socialnem področju: »Veliko smo naredili tudi za socialo, na primer prevozi starejših, kar mislim, da je zelo pomembno in bomo s tem tudi nadaljevali. Otroke vozimo v Cirius, to je tudi dodatna pridobitev na področju sociale. Trudili smo se tudi pri obeh razpisih, tako za dom upokojencev in VDC. Čakamo na dodelitev drugega svežnja pomoči, da bi lahko ta dva naša projekta prišla skozi. Upamo na vse najboljše. Pripravlja se tudi dokumentacija za vilo Rafut, Skupaj s koalicijskimi partnerji delamo na tem, da bi bila Nova Gorica razvita, da bi bila čim bolj prepoznavna in prepričana sem, da nam bo z vsemi temi investicijami tudi uspelo.«

Podžupan Sašo Kogovšek pa je povedal: »Velik izziv je zeleni prehod. Ogromno evropskih sredstev in možnosti bo na tem področju, v kolikor bomo zadevam pravilno sledili. Delamo zelo pospešeno na dokumentaciji za širitev nove kotlovnice na obnovljive vire za javno podjetje Kenog z namenom, da bo imelo to podjetje do 50 % obnovljivih virov. S Centrom zelenih tehnologij vidimo z Univerzo v Novi Gorici in z lokalnimi podjetji izredno priložnost, ne samo v smislu zelenih tehnologij, ampak tudi same inovativnosti. Omenil bi tudi Odlok za pomoč podjetništvu Mestne občine Nova Gorica. Dva od ukrepov odloka, ki bo na naslednji seji mestnega sveta v drugem branju, sta spodbujanje novih zaposlitev in samozaposlitev in tudi zagon inovativnih tehnoloških podjetij skupaj s Primorskim tehnološkim parkom. Z Direkcijo RS za infrastrukturo smo se dogovorili, da bodo uredili varno pot do Gradu Rihemberk v Braniku, kolesarsko in peš pot ter umiritev prometa z ležečimi policaji.«

Podžupan je izpostavil tudi zelo zanimiv projekt, in sicer kmetijski tehnološki park, ki ga mestna občina skupaj s konzorcijem iz Dornberka in Ministrstvom za kmetijstvo poskuša postaviti na noge. Gre za podoben model, kot je model Primorskega tehnološkega parka, le da na področju kmetijstva.