Mestna občina Nova Gorica je prejela nagrado za najbolj prodorno občino v skupini zahodna Slovenija
V obrazložitev nagrade so organizatorji zapisali: "Nova Gorica je pionir pri prehodu na trajnostne oblike mobilnosti med slovenskimi kraji: mestna občina se je teh vprašanj sistematično lotila že pred dobrim desetletjem, ko so pripravili prvo strategijo trajnostne mobilnosti in uvedli brezplačni mestni promet. Število potnikov se je od tedaj močno povečalo, ob tem pa so uvedli vrsto drugih prijemov ter podprli izvajanje strategije trajnostne mobilnosti tudi z IT orodji.Tudi sicer je Nova Gorica v marsičem zgledna občina. Najmlajše slovensko mesto je bilo med kandidati za nagrado Zlati kamen že leta 2013 in je takrat osvojilo visoko četrto mesto. Takrat smo zapisali, da gre bržkone za kraj, ki od vseh v Sloveniji najbolj poudarja svojo evropsko identiteto. To trditev lahko ob letošnji kandidaturi le ponovimo: Nova Gorica deluje izjemno povezovalno in sodeluje pri številnih skupnih projektih. To sodelovanje poteka še posebej intenzivno v okvirih Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga je Nova Gorica oblikovala skupaj s sosednjo Občino Šempeter-Vrtojba in italijansko Gorico."
V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen že peto leto identificirajo razvojno najbolj prodorne občine. Letos so izbrali dvanajst finalistk iz štirih regij. To so bile Brda, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Radlje ob Dravi, Tržič, Velenje in Žalec. Izbor je med občinami iskal pionirje na področju trajnostne mobilnosti. In sicer so organizatorji, kot so zapisali, izbrali tiste občine, ki so prepoznale v tem pomemben vzvod za razvoj in za dvig kakovosti življenja občanov in se lotile dela ne glede na državne in evropske usmerjevalne mehanizme, torej denar ali prisilo: "V praksi imajo prav lokalne skupnosti odločilno vlogo pri glavnih premikih na področju trajnostne mobilnosti, za uspešne rešitve pa se morajo v večini primerov med seboj povezovati in sodelovati z ostalimi sistemi. Gre za poudarek, ki mu pri izboru Strokovni svet daje nekoliko večjo težo: za odločitev o kandidatkah in zmagovalkah je še vedno odločilen celovit pretres vseh razvojnih aspektov, " so še zapisali. Prav tako organizatorji izbora poudarjajo, da je "izbor Zlati kamen nacionalna raziskava, v katero so avtomatično vključene vse občine. Občine zato izbora ne morejo plačati, prav tako ni nikakršne članarine. Občina je izbrana kot najprodornejša, če tako pokažejo rezultati."