Odziv ZMOS na medijsko poročanje o povišanju cen vrtcev
V zadnjem obdobju se v javnem prostoru pogosto problematizira dvig cen programov javnih vrtcev. Zaznali smo predvsem očitek, da dvig cen naj ne bi bil upravičen zaradi dviga višine povprečnine v letu 2025. V zvezi s tem podajamo pojasnila v nadaljevanju.
Sistem financiranja občin temelji na povprečnini oziroma primerni porabi, s katero se ugotovi obseg dohodnine, ki pripada posamezni občini. Ta sredstva so namenjena pokrivanju stroškov izvajanja vseh zakonskih nalog občin. Tekom lanskih pogajanj o višini povprečnine so bile dogovorjene pomembne izboljšave sistema financiranja občin, prav tako je bila dogovorjena višja povprečnina. Izpostavljamo pa, da je dvig povprečnine odražal rast stroškov preteklega štiriletnega obdobja, tj. obdobja pred začetkom izvajanja plačne reforme. Dvig povprečnine za leto 2025 ni upošteval dviga stroškov plač v javnem sektorju v letu 2025 in zato ne pokriva tudi višjih stroškov izvajanja programov javnih vrtcev.
Ob tem izpostavljamo še, da dvig povprečnine ne pomeni enakega dviga sredstev za vse občine, temveč mestne občine prejmejo na prebivalca izrazito manj sredstev, hkrati pa so nesorazmerno bolj obremenjene zaradi večjega števila javnih uslužbencev, vključno z večjim številom zaposlenih v vrtcih.
Vrtci so primer javne storitve, kjer strošek dela predstavlja glavnino cene storitve, in sicer približno 80 %. Trditve Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da je določanje cen vrtcev v pristojnosti občin, v teoriji držijo. A ta pristojnost je dejansko izvotljena, saj se cena določa na podlagi izračuna oz. metodologije, kjer občine nimajo praktično nobenega večjega vpliva na obseg izvajanja ali stroške poglavitnega elementa cene, tj. stroška dela.
Plačna politika se namreč vodi na centralni ravni. Enako pomembno pa je dejstvo, da normative, ki vplivajo na minimalno število zaposlenih, določa država. Vpliv drugih stroškov (npr. ogrevanja, čiščenja, potrošnega materiala itd.) na ceno je minoren. Dvig stroška dela, kjer se ocenjuje, da je bila medmesečna rast 6 % (december/januar), medletna (januar/januar) pa 10 %, ob hkratnih podražitvah drugih storitev in dvigovanju normativov, pomeni bistveno spremembo elementov, ki so podlaga za določitev cene. Zaradi tega je uskladitev cen, ki jo predvideva zakonodaja in ki se izvede na podlagi predpisane metodologije, nujna.
Občine so torej soočene z novimi ali višjimi stroški, na katere objektivno nimajo vpliva, preostane pa jim »pristojnost«, da na podlagi tega uskladijo ceno. Politična odgovornost dviga cene je posledica povsem nepolitičnega matematičnega izračuna in odločitev, ki jih ne sprejemajo občine.
Bistvo pristojnosti občin pri določanju cen vrtcev na koncu leži zgolj v določanju popustov oziroma ugodnosti, ki bremenijo občinski proračun. Spomnimo, da dvig ekonomske cene vrtca ne pomeni tudi enakega dviga na položnicah staršev. V kolikor se cene ne uskladijo, bi to vodilo v nelikvidnost javnih zavodov, pokrivanje izgube s strani občinskega proračuna pa pomeni preusmerjanje razvojnih in investicijskih sredstev v sfero t. i. tekoče porabe, kar ni vzdržno (področje vzgoje in izobraževanja predstavlja namreč tudi do 1/3 občinskega proračuna).
ZMOS je ponosen na izredno kakovost javnih vrtcev v Sloveniji, prav tako izražamo zadovoljstvo z dvigom plač v vrtcih, saj si vzgojitelji/ce, ravnatelji/ce, osebje v kuhinjah in ves ostali kader, ki dnevno skrbi za naše najmlajše občane, to zasluži. A v javnem diskurzu je potrebno zavedanje, da dvigi stroškov, na katere občine nimajo vpliva, avtomatično vodijo v dvig cen programov vrtcev. Zato odločno zavračamo očitke o neutemeljenosti dviga cen vrtcev, ki se v javnosti zavajajoče prikazujejo kot pohlepnost občin.
Mestne občine so prve najbolj zainteresirane za povečanje prebivalstva in dvig rodnosti, kjer pomembno vlogo igra tudi kakovostna in dostopna predšolska vzgoja. V ta namen predlagamo:
- da država občinam podeli večje pristojnosti na področju normativov, kjer bi morale imeti občine možnost njihovega prilagajanja v nekem okviru,
- da država v primeru zaostrovanja normativov pokrije s tem povezane dodatne stroške in
- da država prevzame breme povišanja stroškov plač v vrtcih, in sicer glede na dejanske stroške in ne preko povprečnine.
Alternativna možnost je uzakonitev popolnega avtomatizma določanja cen, s čimer bi se izognili političnemu obračunavanju ob nujnih uskladitvah cen, nenazadnje pa je možna tudi razprava, da se breme plač predšolske vzgoje po zgledu osnovnega šolstva v celoti prenese na državo.
Vir: Strokovna služba ZMOS