Srečanje z namenom reševanja problema deportiranih oseb ob koncu 2. svetovne vojne z območja Goriške
Župan Občine Gorica Vittorio Brancati je uvodoma povedal, da je želja uprave Občine Gorica in svojcev pogrešanih oseb, da bi izvedeli, kje so le te pokopane. Poudaril je, da ne gre za nikakršno željo po maščevanju, ampak zgolj osnovno človeško željo, da bi na grob pogrešanega svojca lahko položili cvetje ali izrekli molitev. Župan Brancati je tudi povzel dosedanji potek dogovorov in povedal, da so se o tem problemu pogovarjali že na sestanku s slovenskim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom julija letos v Ljubljani, ponovno pa so o tem spregovorili tudi ob nedavnem obisku ministra Rupla v Gorici. Takrat jim je minister Rupel zagotovil vso pomoč s strani Slovenije pri dostopu do želenih informacij. Poudaril je, da so vsi arhivi v Sloveniji odprti in da s strani Slovenije ni nobenih ovir, da bi svojci ne prišli do želenih podatkov. Ostalo pa je odprto vprašanje arhivov v Beogradu. Tamkajšnji arhivi na Ministrstvu za notranje zadeve, ki naj bi bili za to vprašanje najpomembnejši, so po besedah dr. Nevenke Troha še vedno nedostopni. Brancati je še poudaril, da vsi dogovori potekajo v okviru odličnega čezmejnega sodelovanja obeh občinskih uprav in da so prizadevanja obeh županov izrazito usmerjena v spravo. Tako sta se oba župana že na začetku njunega sodelovanja pogovorila o zgodovinskih dejstvih, v katerih sta obsodila vsakršno nasilje. Brancati je na sestanku ponovno obsodil vsa fašistična grozodejstva in povedal, da si za spravo prizadeva tudi ob soočanju z nasiljem fašizma.
Dr. Nevenka Troha, raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane in članica Slovensko-italijanske kulturno - zgodovinske komisije je uvodoma povedala, da so člani omenjene komisije, torej raziskovalci z obeh strani, prišli pri raziskovanju vzrokov in posledic takratnega dogajanja do zelo podobnih ugotovitev. Rezultat tega je bilo skupno poročilo. Glede števila pogrešanih oseb naj bi bilo po besedah Trohove za območje nekdanje Goriške pokrajine le to okoli 900. Ob tem je poudarila, da gre za osebe, ki so imele na tem območju stalno bivališče. Dodala pa je, da vseh ni bilo mogoče evidentirati, saj nekateri niso imeli stalnega bivališča na tem območju, nekateri pa so se celo vrnili, vendar se niso prijavili, ker niso imeli tu bivališča. Nekaj odpeljanih ljudi je umrlo tudi med prevozi, na cesti, je povedala in dodala, da se je vse skupaj dogajalo v zelo 'kaotičnem' stanju ob koncu vojne. Na osnovi poglobljenih raziskav je bilo ugotovljeno, kot je povedala, da je zaradi vseh teh objektivnih dejstev žal nemogoče točno določiti, kdo je umrl v fojbah in kje točno je umrl, razen posameznih primerov, ki so znani. Pri raziskovanju so uporabili vse mogoče vire, tudi sodne arhive in vse drugo dostopno gradivo, tako da se boji, da več kot toliko ni mogoče storiti. Po njenem mnenju in po oceni nekaterih drugih zgodovinarjev, kot je povedala, tudi dostop do arhivov v Beogradu ne bi bistveno spremenil ugotovljenega stanja.
Slovenski konzul v Trstu, Jože Šušmelj, je poudaril, da težka problematika fojb in dejstvo, da svojci ne vedo, kje so umrli njihovi sorodniki, še vedno obremenjuje čezmejno sodelovanje. Zato je po njegovem mnenju nujno storiti korak sprave, ki bo olajšal grenkobo, ki obstaja med ljudmi zaradi določenih zgodovinskih dejstev. Če tega ne bomo storili mi, je povedal, bodo morale storiti prihodnje generacije.
Podžupan Tomaž Vuga je županu Vittoriu Brancatiju po navodilu Ministrstva za zunanje zadeve RS izročil seznam oseb (avtor seznama je gospa Nataša Nemec), v katerem so navedene oseb, ki so bile bodisi odpeljane, bodisi aretirane in ki bi morda pomagal pri ugotavljanju celotnega števila pogrešanih. Seznam oseb, ki so bile odpeljane z območja Goriške pokrajine, pa bo Občini Gorica še izročen in sicer s strani Goriškega muzeja.
Zbrani so se na sestanku dogovorili, da bodo za pomoč zaprosili zgodovinarje z obeh strani, ki bodo preučili razpoložljive sezname in nudili pomoč svojcem pogrešanih. Na osnovi teh ugotovitev se bosta obe občinski upravi odločili za ustrezno dejanje sprave.
Dr. Nevenka Troha, raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane in članica Slovensko-italijanske kulturno - zgodovinske komisije je uvodoma povedala, da so člani omenjene komisije, torej raziskovalci z obeh strani, prišli pri raziskovanju vzrokov in posledic takratnega dogajanja do zelo podobnih ugotovitev. Rezultat tega je bilo skupno poročilo. Glede števila pogrešanih oseb naj bi bilo po besedah Trohove za območje nekdanje Goriške pokrajine le to okoli 900. Ob tem je poudarila, da gre za osebe, ki so imele na tem območju stalno bivališče. Dodala pa je, da vseh ni bilo mogoče evidentirati, saj nekateri niso imeli stalnega bivališča na tem območju, nekateri pa so se celo vrnili, vendar se niso prijavili, ker niso imeli tu bivališča. Nekaj odpeljanih ljudi je umrlo tudi med prevozi, na cesti, je povedala in dodala, da se je vse skupaj dogajalo v zelo 'kaotičnem' stanju ob koncu vojne. Na osnovi poglobljenih raziskav je bilo ugotovljeno, kot je povedala, da je zaradi vseh teh objektivnih dejstev žal nemogoče točno določiti, kdo je umrl v fojbah in kje točno je umrl, razen posameznih primerov, ki so znani. Pri raziskovanju so uporabili vse mogoče vire, tudi sodne arhive in vse drugo dostopno gradivo, tako da se boji, da več kot toliko ni mogoče storiti. Po njenem mnenju in po oceni nekaterih drugih zgodovinarjev, kot je povedala, tudi dostop do arhivov v Beogradu ne bi bistveno spremenil ugotovljenega stanja.
Slovenski konzul v Trstu, Jože Šušmelj, je poudaril, da težka problematika fojb in dejstvo, da svojci ne vedo, kje so umrli njihovi sorodniki, še vedno obremenjuje čezmejno sodelovanje. Zato je po njegovem mnenju nujno storiti korak sprave, ki bo olajšal grenkobo, ki obstaja med ljudmi zaradi določenih zgodovinskih dejstev. Če tega ne bomo storili mi, je povedal, bodo morale storiti prihodnje generacije.
Podžupan Tomaž Vuga je županu Vittoriu Brancatiju po navodilu Ministrstva za zunanje zadeve RS izročil seznam oseb (avtor seznama je gospa Nataša Nemec), v katerem so navedene oseb, ki so bile bodisi odpeljane, bodisi aretirane in ki bi morda pomagal pri ugotavljanju celotnega števila pogrešanih. Seznam oseb, ki so bile odpeljane z območja Goriške pokrajine, pa bo Občini Gorica še izročen in sicer s strani Goriškega muzeja.
Zbrani so se na sestanku dogovorili, da bodo za pomoč zaprosili zgodovinarje z obeh strani, ki bodo preučili razpoložljive sezname in nudili pomoč svojcem pogrešanih. Na osnovi teh ugotovitev se bosta obe občinski upravi odločili za ustrezno dejanje sprave.