Pomen digitalne dostopnosti
Zaposleni v novogoriški občinski upravi so danes prisluhnili predavanju Tilna Škrabe iz Zavoda za digitalno dostopnost A11Y.si na temo digitalne dostopnosti. Na novogoriški mestni občini si namreč prizadevamo za osveščanje o pomenu dostopnosti na vseh področjih, od digitalne, dostopnosti informacij, storitev in prostora. Skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter Svetom za invalide mestne občine si redno prizadevamo za to, da bi osebe z različnimi oviranostmi enakovredno dostopale do različnih vsebin, storitev in prostorov, kot to lahko počnejo osebe brez oviranosti.
Digitalna dostopnost se začne že pri ustrezni pripravi dokumentov, ki jih nato objavimo na spletišču. Zato je bil večji del današnjega predavanja namenjen praktičnemu delu, in sicer pripravi dostopnih dokumentov v MS Word obliki. V praksi npr. to pomeni, da slepe osebe za uporabo računalnika (in seveda tudi spletnih strani) uporabljajo tako imenovan bralnik zaslona. To je program, ki vsebino na ekranu prikaže preko brajeve vrstice ali preko govorne sinteze, tako lahko vsebino ali berejo s prsti ali slišijo. Pri pripravi spletnih strani je, poenostavljeno povedano, potrebno paziti na ustrezno strukturo strani, na ustrezne opise povezav in elementov (npr. v obrazcih), na povratna sporočila in seveda na tekstovne opise vseh slik, diagramov ipd. Ob pravilni pripravi strani lahko osebe z oviranostmi, ne le slepi, do informacij dostopajo povsem enakovredno, zato je tako pomembno, da uslužbenci dokumente pravilno zapišejo in oblikujejo.
V novogoriški mestni občini si želimo, da bi našemu zgledu sledili tudi v drugih občinah in organizacijah, saj bi to pomenilo, da bi osebam z različnimi oviranostmi bistveno izboljšali dostopnost. To poudarja tudi novogoriški župan Samo Turel: »Vedno si bom prizadeval, da bodo imeli vsi občani enakopravno dostopnost na vseh področjih. Zato podpiram tovrstna izobraževanja in lahko pohvalim trud zaposlenih v občinski upravi, da bi zagotovili čim boljšo digitalno in drugo dostopnost. Želim si, da bi temu zgledu čim prej sledili tudi v drugih institucijah, zavodih in organizacijah. Nenazadnje dostopnost za vse zahteva tudi zakonodaja. Leta 2025, ko bo Nova Gorica Evropska prestolnica kulture, bi se lahko predstavili tudi kot okolje, ki osebam z različnimi oviranostmi zagotavlja enakovreden dostop do informacij. «
Vodja delovne skupine Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije za dostopnost, komunikacijo in informacije ter predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec pa poudarja: »Najlepše se zahvaljujem novogoriški mestni upravi, ki posebno pozornost posveča dostopnosti na vseh področjih. Digitalna dostopnost je izrednega pomena. Po uradnih podatkih je v Sloveniji kar 30% oseb z različnimi oviranostmi, ki zato potrebujejo prilagojen spletni dostop. Pri tem je pomembno, da se izobražujemo skupaj z uporabniki in smo na ta način še boljši.«
Na novogoriški mestni občini imamo prilagojeno spletno stranjo novogoriške mestne občine (www.nova-gorica.si), ki obiskovalcem nudi veliko več, kot je običajnemu uporabniku vidno na prvi pogled. Po oceni poznavalcev sodi namreč med redke ustrezno prilagojene strani za osebe z različnimi oviranostmi, tako za slepe in slabovidne kot za vse, ki se spopadajo z različnimi motoričnimi oziroma fizičnimi preprekami. Mestna občina Nova Gorica je tako s prilagoditvijo spletne strani zahtevam Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij omogočila, da je spletna stran večinoma dostopna in prijazna za vse njene obiskovalce.
Tilen Škraba, direktor Zavoda za digitalno dostopnost A11Y.si, ki je v veliki meri zaslužen za nivo ustrezne dostopnosti spletne strani novogoriške mestne občine, poudarja: »Enakopraven dostop do digitalnih vsebin je pravica, ki je zakonsko že kar nekaj časa uveljavljena, žal se pa uvaja zelo počasi. Veseli smo vsake organizacije, ki naredi korak naprej in začne z urejanjem dostopnosti spletišč, dokumentov in ostalih digitalnih vsebin. Prav to veselje nakazuje, kako slabo stanje je na tem področju v Sloveniji. Veselimo se nečesa, kar bi moralo biti samoumevno. Poudariti moramo tudi, da zagotavljanje enakopravnega dostopa ni projekt, ki se ga začne in zaključi. To je proces, v katerem morajo ves čas sodelovati vsi deležniki, ga posodabljati in izboljševati. Ko je dostopen sistem enkrat vzpostavljen, je največja odgovornost seveda na ljudeh, ki vsebine pripravljajo in vnašajo. Ti morajo imeti vso potrebno znanje glede dostopne priprave vsebin in zavedanje, kako pomembna je dostopnost vsake posamezne objave.«
Foto: Ana Rojc
