Spomenik padlim vojakom naj bo spomin in opomin

DATUM OBJAVE 03. november 2021

VIR Mestna občina Nova Gorica

Na Prevalu na pobočju Svete Gore sta včeraj minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin in minister za obrambo Republike Madžarske dr. Tibor Benkő s polaganjem vencev slovesno odkrila spomenik padlim madžarskim vojakom na soški fronti. Spomenik, ki je bil postavljen lani aprila, je sestavni del širše ureditve Parka narodov, ki je predviden na območju Prevale ter bo obsegal že obstoječe obeležje v »Parku oddiha in razmisleka« in sprehajalno pot, ki bo povezovala obe obeležji. Na poti je predvidena tudi postavitev »Slovenske ploščadi«, namenjene padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni, ki bo zasnovana kot urejeno počivališče z razgledom na celotno Goriško ravnino in ureditev rova oziroma kaverne z razglednim pomolom. Postavitev spomenika je v imenu Vlade Madžarske podprla Spominska komisija ob stoti obletnici prve svetovne vojne – 2020.

Leta 1915 je general Svetozar Boroević ukazal VII. korpusu (v glavnem iz madžarskih vojakov), ki sta ga sestavljali Kraljeva madžarska 20. divizija in Cesarsko-kraljeva 17. divizija, da brani planoto Doberdob. Takratni madžarski strokovni pisci so doberdobsko planoto in dolino Soče imenovali ''madžarsko bojišče'', saj so tu večino bojnih enot avstro-ogrskega cesarstva sestavljale madžarske Kraljeve enote, teritorialna vojska ali Cesarsko-kraljeve skupne enote, rekrutirane na Madžarskem. V prvi svetovni vojni je najverjetneje sodelovalo 3,5 milijona madžarskih vojakov, od tega jih je več kot 660.000 umrlo.

Kot je v svojem nagovoru izpostavil novogoriški župan dr. Klemen Miklavič, so ti razdeljeni kraji svoj mir dobili z vključitvijo v Evropsko unijo, z evropsko integracijo: »Za nas je evropska integracija še posebej simbolnega in dejanskega pomena, saj se nekoč že skupna regija, potem razklana v nesrečnem 20. stoletju, spet združuje. To združevanje je prepoznala celotna Evropa. Evropska komisija in njena žirija nam je podelila status Evropske prestolnice kulture. Ta Evropska prestolnica kulture leži prav v srcu območja, kjer je divjala prva svetovna vojna in kjer je človeška zabloda povzročila bolečine in mnoge preuranjene smrti. Naj bo prestolnica kulture posvečena vsem mladim dušam z madžarskih gričev in ravnin ter vseh ostalih krajev Evrope, ki so tu ostale za vedno. Spomenik naj postane tudi prizorišče duhovnega razmisleka. Vsi skupaj, tako Madžari kot vsi drugi narodi in ljudstva Evrope, se lahko ob tem spomeniku poglobimo v razmislek o naši civilizaciji, o naših skupnih vrednotah in o vrhovni vrednoti, ki se jo je morala naša civilizacija naučiti na lastnih plečih oziroma na bolečini in trpljenju ljudi – to je vrednota miru. Naj bo mir osrednja vrednota in osrednje vodilo duhovnega razmisleka naših krajev, naše skupnosti, celotnega sveta in naše civilizacije.«

Kot so zapisali v studiu Kreadom, ki je avtor spomenika, gre za doživljajski prostor, ki ga ne le opazujemo, temveč postanemo del njega. Pot med stenama nas popelje v vedno ožji strelski jarek, kjer lahko podoživimo del strahovitih občutkov in brezizhodnosti, ki so jo občutili vojaki na soški fronti. Ko pa stopimo iz jarka, se nam odpre širina obzorja, ki nas navdaja z upanjem.

Trpek spomin na obdobje, ko so tu pustošili boji soške fronte, je danes opomin, da moramo storiti vse, da se vojne, ki so povzročile toliko hudega, ne bi nikoli več ponovile, je ob odkritju spomenika poudaril minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin. »Prepričan pa sem, da nas ob tem bolečem spominu druži želja po še tesnejšem povezovanju med slovenskim in madžarskim narodom. Zato bi se rad iskreno zahvalil madžarskim oblastem in Mestni občini Nova Gorica za skupen prispevek k temu, da lahko tu v Solkanu odkrijemo ta spomenik hrabrim madžarskim vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje za takratno skupno domovino. Spomenik se dostojanstveno vključuje tudi med druge pomnike, spominske kraje in območja žalovanja na območju nekdanje soške fronte. Žal je narava človeštva taka, da nas mora včasih tragične stvari opomniti, česa ne smemo in tovrstni spomeniki, kot smo jim priča danes, nas predvsem spominjajo, kako tragično je lahko življenje in da se prihodnji rodovi temu izognejo, je to predvsem spomenik opomina in spomina. Zanimivo je, kako se v stotih letih stvari spreminjajo, nekoč nasprotniki, sovražniki, danes vsi zavezniki, Slovenija, Madžarska, Italija, vsi smo člani zavezništva NATA. Še 100 let nazaj pa so se fantje gledali preko strelskih jarkov. Zagotovo je to, da smo danes povezani, da smo danes del istega zavezništva, nekaj pozitivnega, mogoče nekaj, kar smo se iz preteklosti naučili.«

Minister za obrambo Republike Madžarske dr. Tibor Benkő je ob odprtju spomenika povedal: »Minilo je že več kot 100 let od prve svetovne vojne in končno smo lahko postavili ta spomenik padlim vojakom. Tu je bil za madžarske vojake pravi pekel in v zavesti madžarskih državljanov še vedno živi spomin, da so se tu na soški fronti bojevali njihovi starši, stari starši svojci. Žrtve te hude vojne se moramo spominjati, moramo se jim pokloniti in današnje rodove moramo opominjati na te grozote, da se kaj podobnega nikoli več ne bo ponavljalo. Misliti moramo tudi naše vojake, ki danes služijo za ohranjanje miru. Moramo se spominjati na to, da so se naši, njihovi predniki na tem bojišču bojevali 29 dolgih mesecev. Tudi današnji vojaki morajo ohraniti to vztrajnost, to junaško izkazovanje, s katerim so se njihovi predniki bojevali na tej fronti. Ta spomenik ne stoji samo zato, da se lahko poklonimo spominu na padle vojake, ampak služi tudi kot vzor hrabrosti in junaškega pristopa, junaškega izkazovanja in za obstoj tega spomenika se moramo zahvaliti Sloveniji, ministru in vsem, ki so pri tem sodelovali.«

Spomenik sta blagoslovila tudi vojaška vikarja slovenske in madžarske vojske Matej Jakopič in Alácsi Ervin János.