Govor župana Mirka Brulca na slavnostni seji ob občinskem prazniku

Datum: 11.09.2004
Vir: Mestna občina Nova Gorica - Kabinet župana
Rubrika: Sporočilo za javnost

V celoti objavljamo govor župana Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca na slavnostni seji Mestnega sveta ob prazniku Mestne občine Nova Gorica, v soboto, 11. septembra:

Spoštovani svetnice in svetniki,

dragi nagrajenke in nagrajenci,

prijatelji iz tujine in ostali cenjeni gostje!



Iskreno pozdravljeni na današnji praznični seji Mestnega sveta.



Najprej zahvala vsem, ki ste si vzeli nekaj uric vašega dragocenega časa, da skupaj nazdravimo ob občinskem prazniku in skupaj pokramljamo o preteklih izkušnjah in načrtih za prihodnost.



Posebna zahvala in prisrčne čestitke gredo našim današnjim nagrajencem, ki ste s svojimi dosežki prispevali k skupnemu blagostanju in razvoju naše lokalne skupnosti, istočasno pa vaši uspehi odmevajo v širši slovenski ali celo mednarodni javnosti.



Za pomoč in podporo pri svojem delu se zahvaljujem svetnikom in svetnicam Mestnega sveta, delavkam in delavcem občinske uprave, županom sosednjih občin, županu Gorice, predsedniku Goriške pokrajine ter vsem ostalim, ki mi pomagate k iskanju najboljših rešitev in me opozarjate na storjene napake.



Bliža se zaključek prve polovice mojega mandata. Dovolj dolga doba, da lahko potegnemo črto, poročamo o izpeljanih projektih in si priznamo morebitne zamujene priložnosti.



Ni težko uganiti, da bomo na prvo mesto med dogodke preteklega obdobja uvrstili proslavo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki je potrdila Novo Gorico kot odprto mesto, sinonim za doseganje čezmejnega sožitja ter nam obenem prinesla toliko publicitete, kot je ne bi dosegli z nobeno reklamno kampanjo.



Številni gostje, ki so nas obiskali v tistih dneh, so bili navdušeni nad lepoto naših krajev in prijaznostjo naših ljudi ter vsi po vrsti izrazili svojo pripravljenost za vzpostavljanje ali utrjevanje gospodarskih, kulturnih, političnih, družabnih ali drugovrstnih povezav.



Ena izmed fizično vidnih pridobitev, ki jih je prinesla omenjena proslava, je tudi novi trg pred železniško postajo. Ne samo, da je to prvi konkretni čezmejni prostorski projekt, trg, skupaj z mozaikom, je v zadnjih mesecih postal prava mala svetovna atrakcija. Občina ga že uporablja v protokolarne namene, turistični delavci pa ga bodo morali čimprej vključiti v seznam mestnih znamenitosti in ga ustrezno tržiti.



Sodelovanje v okviru treh uprav občin Nova Gorica, Gorica in Šempeter-Vrtojba se je v zadnjem letu še dodatno okrepilo. Za posamezna področja oblikovane strokovne delovne skupine so dobro opravile svoje delo, prizadevamo pa si, da bi v bodoče k bolj usklajenemu delu pripomogla tudi čezmejna pisarna. Slednja bi obenem skrbela za ustrezno pripravo skupnih projektov, ki jih bomo lahko kot člani Evropske unije prijavljali na razpise iz evropskih skladov. Delovna skupina za informatiko je v letošnjem letu poskrbela, da so informacije o čezmejnem sodelovanju javnosti dostopne na skupni spletni strani. Na področju kulture smo za naše občane v novi sezoni pripravili skupen glasbeni in gledališki abonma, na zdravstvenem področju pa tečejo zaključni dogovori o nakupu naprave za magnetno resonanco. Čezmejno sodelovanje je v letošnjem letu ob pomoči občinskih uprav zaobjelo tudi invalidske in humanitarne organizacije, ki so aktivne na obeh straneh meje.



Delovanje Protokola o sodelovanju, ki povezuje različne institucije na območju severne Primorske in Goriške pokrajine v Italiji, je v zadnjem času usmerjeno predvsem v razmišljanje in pripravo pogojev za oblikovanje tako imenovane Evroregije. Vse bolj kaže, da se bodo regije v Evropi, ne glede na državne meje, oblikovale predvsem na podlagi gospodarskih kriterijev in že uveljavljenih oblik sodelovanja.



Usklajen razvoj obeh mest in pokrajin ob meji naj bi pospešil tudi razvoj turizma, kjer gredo prizadevanja v smeri skupne turistične promocije kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti kot tudi priprave povezovalnih kulturno-turističnih poti, kolesarskih poti in vinskih cest.



Če se osredotočim na našo občino, potem bom začel z gospodarstvom.Občutek imam, da smo dno gospodarske stagnacije že dosegli in da se krivulja obrača navzgor. Čeprav gospodarstvo ni med primarnimi nalogami, kot jih opredeljuje Zakon o lokalni samoupravi, pa nam je jasno, da mestna občina in bodoče regijsko središče ne more držati križem rok, kar se gospodarskih spodbud tiče.



Seveda gre v tem primeru za ustvarjanje pogojev in ne za neposredne gospodarske naložbe. Rekel bi, da smo v letu in pol naredili največ, kar se je dalo. Letošnji razpis Sklada za razvoj malega gospodarstva prinaša kar za 570 milijonov tolarjev brezobrestnih posojil. Zanimanje je veliko, prejeli smo že preko 70 vlog, kar dokazuje, da niso imeli prav skeptiki, ki so trdili, da se je ta oblika pospeševanja gospodarstva, ob razvejani bančni ponudbi, že izčrpala.



Drugi ukrep na tem področju so poslovne oziroma obrtne cone. Najbolj daleč je cona v Solkanu, kjer je bil že objavljen razpis, na katerega se je javilo 24 interesentov za odkup zemljišč in gradnjo delavnic, načrtujemo pa še obrtna območja na Okroglici, v Volčji Dragi in v nekdanjem glinokopu Goriških opekarn. S tem bomo pridobili nova delovna mesta in nove dejavnosti, ki sodijo v take zaokrožene komplekse in ne obremenjujejo okolja.



Čeprav z manjšimi vložki, pa vendarle nezanemarljiv, je tudi razpis za sofinansiranje podjetniških vlaganj v tehnično in tehnološko opremo podjetij, odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanje, posebna usposabljanja zaposlenih in promocijo podjetij.



Prikrajšano ni niti kmetijstvo. Ravnokar je v teku izvajanje razpisa za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva, ki se lahko koristijo za urejanje kmetijskih zemljišč, pa tudi za investicijska in programska vlaganja.



Veliko si obetamo od razpisov iz strukturnih skladov Evropske unije. Nekoliko smo razočarani, ker je večina razpisov naravnanih tako, da izključujejo povračilo sredstev, kadar gre za proračunske naložbe. Ne glede na to bomo skupaj z Regijsko razvojno agencijo in Primorskim tehnološkim parkom pripravili kar nekaj razvojnih in gospodarskih projektov, s katerimi bomo kandidirali za omenjena sredstva.



Rad bi poudaril, da povezava med občino in nosilci gospodarskih naložb ni zgolj enosmerna. Kadar so v igri veliki in predvidljivo dobičkanosni projekti, kot so npr. trgovski centri, ali pa bencinski servisi, tudi mi od njih kaj zahtevamo. Tako od investitorja na železniški postaji pričakujemo, da se bo vključil v reševanje prostorske zadrege tamkajšnjih obrtnikov, od investitorja na Paludah pa, da bo financiral krožno križišče na Grčni, iz katerega bo speljan dostop do novega trgovskega centra.



Veliko bo še treba postoriti na področju razvoja turizma. Pomembno igralniško tržno nišo bo treba zaokrožiti v celovito turistično ponudbo. Imamo veliko načrtov. Na prvo mesto bi postavil revitalizacijo Trnovsko-Banjške planote, kjer gre posebna pohvala domačinom. Mislim, da so sredstva, ki gredo za ta namen, ne samo občinska, ampak tudi privatna, garantirano dobra naložba. Na Lokvah je v teku obnova smučarske žičnice, ki jo sofinanciramo iz občinskega proračuna. V Lokovcu dela sirarna, pripravljamo pa še muzej lokovškega kovaštva. Občina bo prispevala tudi za postavitev označevalnih tabel, ki sodijo k urejenosti turističnih krajev, tudi na področju Šmihela, Šempasa in Vitovelj.



Veliko si obetamo od destinacije Ajševica, kjer skušamo na enem mestu zbrati in povezati različne dejavnosti: padalci, zmajarji, konjeniki, golf igrišče ter avtokamp s svojo infrastrukturo. Pričakujemo, da se bo v ta, pa tudi druge projekte, s finančnim vložkom ter strokovno pomočjo vključilo podjetje Hit.



Urejanje prostora je ena od temeljnih pristojnosti lokalne skupnosti. Z njim pravzaprav tlakujemo naš razvoj ter zagotavljamo krajinsko in urbanistično urejenost našega ozemlja. Kjerkoli načrtujemo nove investicije, na področju obrti in gospodarstva, na področju infrastrukture, družbenih dejavnosti ali stanovanjske gradnje, povsod trčimo na prostorske omejitve. Prostorsko planiranje je predpostavka in hkrati soodvisnica vsem drugim razvojnim strategijam.



Na tem področju intenzivno pripravljamo vrsto novih dokumentov. Po sprejetju prostorskega plana občine smo se posvetili pripravi nove generacije občinskih strateških aktov: strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Gre za nov konceptualni pristop, ki ga veleva nova prostorska zakonodaja. V tem okviru največ pozornosti namenjamo pripravi urbanistične zasnove, ki jo mesto že predolgo pogreša. Na izvedbeni ravni pripravljamo celo vrsto, več kot deset, občinskih lokacijskih načrtov, saj je pomanjkanje tovrstne dokumentacije v preteklosti močno hromilo prostorski in s tem tudi investicijski razvoj v občini. Dolgoročno načrtovanje prostorskega razvoja zastavljamo v tesni povezavi in sodelovanju s sosednjo Gorico, saj postaja skupno urejanje enovitega goriškega prostora dejstvo naše bližnje prihodnosti, našega jutrišnjega dne.



Za neurejenost prostorskih aktov, kar se nam vleče iz preteklosti, je še največjo ceno plačala stanovanjska gradnja. Vendar se tudi tu stvari premikajo na bolje. Na Grčni smo izročili svojemu namenu nov stanovanjski kompleks. Poraja se nova podoba območja ob železniški postaji, kjer je rezerviranega nekaj prostora za blokovno gradnjo. Prihodnji teden začnemo z gradnjo novega bloka z 18 stanovanji v Prvačini, pripravljamo dokumentacijo za stanovanjsko gradnjo ob Streliški cesti, načrti pa segajo še na druga območja. Pri tem je zelo pomembna vloga našega stanovanjskega sklada, tudi zaradi možnosti koriščenja državnih sredstev za ta namen.



V našem proračunu si največji kos pogače odreže infrastruktura. Zato ne preseneča, da na tem področju poteka živahna investicijska dejavnost.



Področje cestnih naložb trenutno zaznamujeta 2 velika projekta: solkanska obvoznica ter renški most z obvoznico.



Gradnja solkanske obvoznice se v letošnjem letu nadaljuje po zastavljenem načrtu. Trenutno je v gradnji 220 metrski predor, ki bo predvidoma dokončan v naslednjem letu. Z letošnjim deležem v višini 350 milijonov tolarjev je 25 odstotni delež naše občine za izgradnjo te cestne povezave v celoti poravnan. Dogovori z ministrstvom za promet dovoljujejo optimistično razmišljanje, da bo obvoznica končana v letu 2006, najkasneje pa v letu 2007.



Za obvoznico in most v Renčah smo že odkupili vsa zemljišča ter pridobili potrebna soglasja in služnosti. V teh dneh pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo mostu, pričeli pa smo tudi s postopkom izbire najugodnejšega ponudnika za izvedbo del. Letošnji del investicije bo vreden 100 milijonov tolarjev, taka dinamika gradnje pa omogoča otvoritev mostu do konca prihodnjega leta. Renška obvoznica bo končana najkasneje leta 2008, po načrtih pa naj bi se njena trasa nadaljevala mimo Bukovice in Vogrskega ter se zaključila pri hitri cesti.



Izvaja se še nekaj večjih cestnih investicij izven mestnega okoliša, med katerimi bi omenil ureditev pločnikov v Grgarju, ureditev dela ulice Tureli v Renčah, popravilo lokalne ceste Renče-Gradišče-Oševljek, ureditev Kolodvorske ulice v Dornberku ter ureditev poti v Prvaškem britofu.



V mestu smo v letošnjem letu zastavili nekaj posegov z namenom umirjanja prometa in povečanja varnosti.

Na širšem mestnem območju pa se v kratkem obeta semaforizacijo križišča pri Meblu, ki bo sicer s 25 milijoni tolarjev presegla načrtovani znesek, vendar je to nujno potreben poseg, da vsaj do neke mere omilimo prometne zamaške in povečamo prometno varnost.



Tudi kvalitetna vodooskrba je med prednostnimi nalogami lokalne skupnosti. Naš cilj je, da čim prej odstranimo še zadnje sive lise iz zemljevida javnega vodovodnega omrežja. V letošnjem letu se pospešeno izdeluje dokumentacija za vsa ta območja.



Gradnja črpališč in lokalnih omrežij pa je v teku na naslednjih lokacijah: Lokatonci, Ravnica, Trnovo -Voglarji, Kuščarji-Mokrini, Šmihel, Bate in Ozeljan. Med obnovami dotrajanih vodovodnih omrežij sta letos največja zalogaja Prvačina in Vogrsko.



Gordijski vozel nesoglasij okrog gradnje osrednje čistilne naprave za Novo Gorico, ki še vedno ni rešen, je nekoliko zavrl tudi ostale projekte v tem polju. Ne glede na to se lahko pohvalimo z nekaj dosežki.



Zgrajena je bila čistilna naprava za potrebe Bolnišnice v Stari Gori v vrednosti 55 milijonov tolarjev. Njena izgradnja je pogoj za to, da bo država adaptirala objekt.



V teh dneh bomo začeli z gradnjo čistilne naprave v Prvačini. Celotna vrednost investicije, ki bo zaključena prihodnje leto, znaša 280 milijonov tolarjev, slabo polovico pa bo prispevala država. V ta okvir sodi še gradnja povezovalnega kolektorja, ki bo združil širše območje čistilne naprave Prvačina.Na podoben način bomo v prihodnjih letih s kanalizacijskim omrežjem povezali še območje od Oseka do Ozeljana.



Gradnja kanalizacijskih sistemov letos poteka tudi v Grgarju, Ozeljanu, Dornberku, Renčah, Solkanu ter Ravnici.



Poseben del komunalne dejavnosti v občini predstavlja zbiranje in odlaganje odpadkov. Na tem področju smo v letošnjem letu zaključili nekatere pomembne investicije, ki odlagališče odpadkov v Stari Gori uvrščajo med ekološko najbolje urejene tovrstne objekte v Sloveniji.

Tako je v uporabo predana sodobna čistilna naprava za čiščenje izcednih voda s povratno osmozo, zaključen pa je tudi del sistema za odvajanje zalednih voda. V pripravi je tudi izgradnja dostopne ceste do odlagališča ter izgradnja sistema za prisilno odplinjavanje.



Za spodbujanje kulturnega in družabnega življenja na vasi ter nasploh za ohranitev vitalnosti podeželskih območij so velikega pomena kulturni oziroma zadružni domovi po KS. Ker gre v večini primerov za starejše objekte, njihova obnova in vzdrževanje terjata izdatna finančna sredstva, ki jih pokrivamo iz proračuna.



Velik del te postavke je bil letos usmerjen na Trnovsko-Banjško planoto, ki je tudi v vseh ostalih pogledih deležna naše posebne pozornosti. Poleg že omenjenega odkupa prostorov za ureditev muzeja kovaštva v Lokovcu smo letos v tem koncu naše občine izvedli še nekaj investicij. Pridobili smo zemljišče v centru Grgarja, v načrtu je izgradnja novih športnih površin. Na tem mestu naj omenim še naložbo in sicer asfaltacijo večnamenskega igrišča na Banjšicah. V načrtu je še ureditev prostorov v KS Ravne Bate, kjer smo v fazi odkupovanja zemljišč.



Na Gradišču nad Prvačino se nadaljuje adaptacija kulturnega doma in spominskega parka Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca.



V Renčah je uspešno dokončana adaptacija podstrešja in izgradnja nove strehe na osrednjem zadružnem domu.



Poseben zalogaj je bil Kulturni dom v Bukovici, kjer smo le uspeli zaključiti celovito obnovo, ki je vključevala adaptacijo stavbe ter novogradnjo celotne fasade in strehe. Naj poudarim, da je bil to prvi temeljit poseg v ta objekt v njegovi 50 letni zgodovini.



Podobna, če ne celo težja naloga pa nas čaka v primeru celovite adaptacije in sanacije Kulturnega doma v Šempasu. Od celotne investicije, ki je vredna 100 milijonov tolarjev, smo jih v letošnjem proračunu zagotovili 36, ostalo pa bomo razdelili na nekaj naslednjih let.



Zelo bogato, pestro in raznoliko je v naši občini področje družbenih dejavnosti. Ne gre samo za tisti del, ki ga pokrivajo profesionalne institucije, bodisi občinske, bodisi državne, k cvetenju tisočih cvetov še več pripomore izjemno veliko število kulturnih, športnih, humanitarnih, mladinskih in še kakšnih društev in združenj, ki družabno življenje širijo v vsako vas in do slehernega občana.



Občina delovanje te tako imenovane civilne sfere podpira z izdatnimi sredstvi. Na 6 javnih razpisih iz različnih področij je bilo letos 178 izvajalcem razdeljenih 181 milijonov tolarjev.



S ponosom smo pred mesecem dni podpisali pogodbo z izvajalcem, ki je 2 tedna kasneje pričel z rušenjem stare šolske telovadnice ob OŠ Milojke Štrukelj, da bi na tem mestu najkasneje ob pričetku prihodnjega šolskega leta stala nova športna dvorana. Nova telovadnica, ki se ponaša z veliko funkcionalnostjo, bo izjemna pridobitev za Novo Gorico. Dve največji šolski instituciji v Novi Gorici bosta dolgoročno rešili svojo veliko prostorsko stisko pri izvajanju športnega pouka in izvenšolskih dejavnosti, množica športnih društev pa bo v bodoče brez težav dobilo prostor za treninge in tekmovanje.Kljub tej visoki finančni postavki smo uspeli realizirati še nekatere projekte s področja športa in igrišč za najmlajše.



Potem, ko bomo letos dokončno odplačali zapadle terjatve iz naslova preteklih investicij v športnem parku, bo v naslednjih letih največja športna naložba, poleg telovadnice, izgradnja kajakaškega centra ob Soči. Objekt, ki ga sofinancira država, mora biti končan do leta 2006, ko imamo tam svetovno mladinsko prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. Na podeželju so športna igrišča glavni medij za usmerjanje prostočasnih aktivnosti mlade generacije, zato nam ni žal sredstev, ki jih namenjamo za gradnjo igrišč ali obnovo dotrajanih površin v tem okolju. Posebno skrb posvečamo otroškim igriščem, kjer smo pripravili večletni plan ureditve ali obnove 35 igralnih površin za najmlajše, ki niso ustrezno opremljena oziroma urejena. Dela na prvih 3 tovrstnih objektih so že zaključena, poleg njih pa moram izpostaviti še novo zgrajeno igrišče na Bevkovem trgu v Novi Gorici, ki je izjemno dobro obiskano. Največja pridobitev za naše mesto na tem področju pa bo nedvomno načrtovana izgradnjo večjega otroškega igrišča v borovem gozdičku v Novi Gorici, ki naj bi postalo zbirališče staršev in otrok na prostem in to v rožnem vrtu, kjer bo nešteto vrtnic – simbol naše občine.



Od najmlajših se preselimo k najstarejšim, saj je Nova Gorica, čeprav se čudno sliši, mesto z najvišjim odstotkom starejših prebivalcev. Poleg institucionalnega varstva starostnikov, ki je v domeni države, se v zadnjih letih uveljavljajo alternativne oblike, kot so center za pomoč na domu, skupine za samopomoč ali univerza za tretje življenjske obdobje, ki jih občina podpira z izdatnimi sredstvi. K bolj humanim oblikam preživljanja življenjske večerne zarje pa gre šteti tudi bivanje v varovanih stanovanjih, ki jih bomo, skupaj z Nepremičninskim skladom, gradili v podaljšku Doma upokojencev.



Več kot 20 zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj smo, ima dobre pogoje za izvajanje storitev občanom, saj smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnosti veliko vlagali v prostore in opremo. Od naložbenih dejavnost iz letošnjega leta, bi, poleg že omenjenih, izpostavil še dozidavo knjižnice pri OŠ Renče, obnovo vrtca v Šempasu, prilagoditev šol na devetletko, načrtovan je nov zdravstveni dom v Dornberku ter več manjših naložb v zavodih s področja kulture.



Iztekajoči se mandat Državnega zbora je reševanje problema pokrajin spet preložil za neko nedoločno obdobje, zato nam ne preostane drugega, kot da se posla lotimo sami s posamičnimi projekti in programi.



V tej luči, poleg razvojno strateškega vidika seveda, je treba vrednotiti vprašanje oblikovanja programov visokega šolstva na Goriškem. Če je katera, potem je to vsebina, ki se mora razviti v regijski projekt. V tem času smo opravili veliko stikov in tudi že konkretnih pogovorov s fakultetami, ki bi bile pripravljene nekatere programe izvajati na dislocirani lokaciji v Novi Gorici ali pa kot zunanji partner sodelovati pri tej dejavnosti.



Iščemo programe, ki jih v Sloveniji ni. Ne bi radi nikomur hodili v zelje, zato pa si želimo znanja, ki je čim bolj uporabno, njegovi nosilci pa čim bolj zaposljivi.



Z dekanom in drugimi predstavniki Fakultete za strojništvo smo opravili več razgovorov, kjer so sodelovali tudi predstavniki večjih podjetij s področja strojništva v regiji. Na podlagi teh razgovorov ter analize Območnega zavoda za zaposlovanje smo prišli do zaključka, da obstaja veliko povpraševanje po visokošolsko izobraženih inženirjih strojništva. Podjetja si tudi želijo poglobiti sicer že kar tesno in kvalitetno sodelovanje z raziskovalno sfero na Fakulteti za strojništvo v povezavi z izvajanjem izobraževalnega procesa v regiji. Rešitev je torej v približanju izobraževalnih ter raziskovalnih dejavnosti podjetjem, kar bi prinesla ustanovitev dislocirane enota strojne fakultete.



Naslednji program, ki bi se izvajal na Goriškem, je nov program Multimedijske tehnologije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko. Trenutno fakulteta ne razpolaga z dovolj infrastrukture za izvajanje tega programa na matični lokaciji. V Novi Gorici in Gorici pa se nahaja ustrezna oprema za izvajanje takega študija. Program uživa podporo gospodarstva na regijski ravni, navezujejo pa se že stiki tudi s čezmejno ustanovo, ki bi nudila dodatno opremo in morda kadre. V vseh primerih velja, da bi raziskovalni del programa lahko koristil prostore Primorskega tehnološkega parka.



Na podlagi razgovorov s predstavniki Fakultete za socialno delo, Visoke šolo za zdravstvo, regijskimi predstavniki socialno varstvenih ustanov ter s predstavniki regijske bolnišnice smo prišli do predhodnega dogovora o izvajanju novega visokošolskega programa pod naslovom Socialno zdravstvo.



Razgovore smo imeli tudi z dekanom in prodekanoma Ekonomske fakultete, ki ima velik interes za ustanavljanje Visoke poslovne šole študija na daljavo ter specialističnega študija Management v Novi Gorici. Vendar smo mnenja, da se znanje lahko kvalitetno posreduje, vsaj na dodiplomski ravni, predvsem v obliki rednega študija, zato v tej povezavi pogovori še niso zaključeni.



Glede na zelo močno osnovo v srednješolskih programih s področja računalništva ter informatike in letošnji začetek izvajanja višješolskega programa Informatika si želimo v Novo Gorico pripeljati tudi visokošolski program Informatike.



V povezavi z našim obmejnim statusom ter željo po čim višji stopnji integracije z Gorico smo prišli na idejo o študiju mednarodnih odnosov, evropskega prava in ekonomije. Na to temo so vse tri obmejne občine tudi že podpisale trilateralni dokument. Dodatno uresničljivost pa temu programu daje obstoj diplomatske akademije v Gorici, kateri bi lahko dodali dopolnilno protiutež na slovenski strani.



Vsekakor pa je čez 500 študentov na Politehniki dokaz, da imamo dober zametek univerze na Goriškem, ki ji Mestna občina Nova Gorica s čez 80-imi mio izdatno finančno pomaga. Posebej pa želim omeniti tudi prizadevanja delavcev v šempetrski bolnišnici, ki ponujajo možnosti visoko specializiranih študijev in ustanavljanje ustreznih inštitutov. Tudi Znanstvenoraziskovalni center pri Slovenski akademiji za znanost in umetnost v Novi Gorici širi svojo dejavnost in zaposluje mlade perspektivne strokovnjake.



Načrtov je veliko, na vseh področjih. Kljub omejenim finančnim možnostim bomo dobrim idejam vedno prisluhnili, predvsem če so strokovno verodostojne in razvojno usmerjene. Kadar pa je iz takih ali drugačnih razlogov vendarle treba narediti izbor, bo prvi kriterij večinska volja ljudi in njihovo blagostanje. Vsi skupaj, ki ustvarjamo politiko in sprejemamo odločitve, se moramo zavedati, da smo mi tu zaradi naših občanov in ne obratno.



Še enkrat vam izrekam moje prisrčne čestitke ob občinskem prazniku ter vas vabim, da se udeležite tudi nadaljevanja našega današnjega sporeda, ki ga bomo začinili z obeležitvijo dveh velikih investicij v Renčah, od katerih ena sodi v področje gospodarstva, druga pa je iz javne infrastrukture. Njuna povezanost pa je še en dokaz več, da morajo javne naložbe podpirati gospodarski razvoj in rast privatnega premoženja, saj se iz njega tudi hranijo..



Hvala za vašo pozornost!


< Nazaj na seznam