Srečanje županov občin ob Bohinjski železnici glede praznovanja njene 100-letnice
Na sestanku so se zbrani najprej dogovorili o enotnem poimenovanju proge. To pa zato, ker se v javnosti pojavlja več imen te proge in sicer: Bohinjska železnica, Soška železnica, Goriška železnica, Čezalpska železnica, "Transalpina", "Wocheinerbahn". Odločili so se za slovensko ime Bohinjska železnica, ki je bilo prvotno ime ob izgradnji železnice in je bilo zapisano tudi na razglednicah ob njenem odprtju 1906.
Določili so tudi kraj osrednje proslave, ki bo na železniški postaji v Novi Gorici. Prireditev bo potekala pod simboličnim naslovom: 100 – letnica Bohinjske železnice, Proga treh dežel. Na prireditev bodo povabili italijanske in avstrijske goste.
Na dan praznovanja bodo v Novo Gorico pripeljali vlaki iz različnih smeri. Na vlaku, ki bo pripeljal z Jesenic po celotni progi, pa naj bi bili najvišji predstavniki države in drugi ugledni gostje. Vlak bi se na poti ustavil na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Podbrdu (ali na Mostu na Soči – to bo še odločila Občina Tolmin), v Kanalu, vožnjo pa naj bi vlak zaključil v Novi Gorici, kjer bo sledila osrednja proslava. Na vsakem od navedenih postankov vlaka se bo odvila krajša slovesnost, ki jo bodo pripravile posamezne občine. Tako bi na ta dan zaživela celotna Bohinjska železnica.
Kot so si bili enotni udeleženci sestanka, naj bi bilo praznovanje samo uvod v vsebinsko prenovo železnice in njene vloge, o čemer so seznanili Slovenske železnice, ki bodo soorganizator praznovanja. Veliko je neurejenih postajališč. Ponekod na tirih raste trava, na železniških postajah so ponekod razbite šipe, vlaki vozijo redko in so velikokrat slabo zasedeni, kot je bilo mogoče slišati na sestanku. Lokalne skupnosti si želijo, da bi železnica dobila novo vlogo, s poudarkom na turistični promociji, saj gre, kot je na sestanku povedal Ivan Hvalica, predsednik Organizacijskega odbora Mestne občine Nova Gorica za pripravo prireditev ob 100-letnici Bohinjske železnice, za eno najlepših gorskih železniških prog, ki ji poseben pečat daje solkanski kamniti železniški most. Opozoril je tudi na pričakovano fizično odpravo meje med Slovenijo in Italijo, ko naj bi Bohinjska železnica ponovno oživela, saj bi pridobila veliko potnikov iz Italije.
Ob koncu so se dogovorili še o sestavi organizacijskega in častnega odbora praznovanja. V organizacijskem odboru bodo tako predstavniki vseh občin ob progi od Jesenic pa vse do občin Komen in Sežana, ki tudi sodelujeta, predsednik Organizacijskega odbora Mestne občine Nova Gorica za pripravo prireditev ob 100-letnici Bohinjske železnice in predstavniki Društva za Bohinjsko-goriško progo. V častnem odboru pa bodo župani omenjenih občin, povabili pa bodo tudi predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za promet mag. Janeza Božiča in ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka ter generalnega direktorja Slovenskih železnic dr. Jožeta Jurkoviča. V posameznih občinah pa bodo ustanovili svoje lokalne organizacijske odbore za pripravo prireditev na posameznih postajah ob železnici. Tako da bodo vse prireditve celota z namenom promocije proge, obenem pa bodo opozarjale na veliko zapostavljenost in podcenjenost železnice, kot je na sestanku poudaril župan Mirko Brulc, ki bi lahko bila, tako kot ob njenem nastanku, velik promotor razvoja krajev ob njej. Spomnimo se samo na primer Baške grape.
Določili so tudi kraj osrednje proslave, ki bo na železniški postaji v Novi Gorici. Prireditev bo potekala pod simboličnim naslovom: 100 – letnica Bohinjske železnice, Proga treh dežel. Na prireditev bodo povabili italijanske in avstrijske goste.
Na dan praznovanja bodo v Novo Gorico pripeljali vlaki iz različnih smeri. Na vlaku, ki bo pripeljal z Jesenic po celotni progi, pa naj bi bili najvišji predstavniki države in drugi ugledni gostje. Vlak bi se na poti ustavil na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Podbrdu (ali na Mostu na Soči – to bo še odločila Občina Tolmin), v Kanalu, vožnjo pa naj bi vlak zaključil v Novi Gorici, kjer bo sledila osrednja proslava. Na vsakem od navedenih postankov vlaka se bo odvila krajša slovesnost, ki jo bodo pripravile posamezne občine. Tako bi na ta dan zaživela celotna Bohinjska železnica.
Kot so si bili enotni udeleženci sestanka, naj bi bilo praznovanje samo uvod v vsebinsko prenovo železnice in njene vloge, o čemer so seznanili Slovenske železnice, ki bodo soorganizator praznovanja. Veliko je neurejenih postajališč. Ponekod na tirih raste trava, na železniških postajah so ponekod razbite šipe, vlaki vozijo redko in so velikokrat slabo zasedeni, kot je bilo mogoče slišati na sestanku. Lokalne skupnosti si želijo, da bi železnica dobila novo vlogo, s poudarkom na turistični promociji, saj gre, kot je na sestanku povedal Ivan Hvalica, predsednik Organizacijskega odbora Mestne občine Nova Gorica za pripravo prireditev ob 100-letnici Bohinjske železnice, za eno najlepših gorskih železniških prog, ki ji poseben pečat daje solkanski kamniti železniški most. Opozoril je tudi na pričakovano fizično odpravo meje med Slovenijo in Italijo, ko naj bi Bohinjska železnica ponovno oživela, saj bi pridobila veliko potnikov iz Italije.
Ob koncu so se dogovorili še o sestavi organizacijskega in častnega odbora praznovanja. V organizacijskem odboru bodo tako predstavniki vseh občin ob progi od Jesenic pa vse do občin Komen in Sežana, ki tudi sodelujeta, predsednik Organizacijskega odbora Mestne občine Nova Gorica za pripravo prireditev ob 100-letnici Bohinjske železnice in predstavniki Društva za Bohinjsko-goriško progo. V častnem odboru pa bodo župani omenjenih občin, povabili pa bodo tudi predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za promet mag. Janeza Božiča in ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka ter generalnega direktorja Slovenskih železnic dr. Jožeta Jurkoviča. V posameznih občinah pa bodo ustanovili svoje lokalne organizacijske odbore za pripravo prireditev na posameznih postajah ob železnici. Tako da bodo vse prireditve celota z namenom promocije proge, obenem pa bodo opozarjale na veliko zapostavljenost in podcenjenost železnice, kot je na sestanku poudaril župan Mirko Brulc, ki bi lahko bila, tako kot ob njenem nastanku, velik promotor razvoja krajev ob njej. Spomnimo se samo na primer Baške grape.