Govor župana Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca na slavnostni seji
Spoštovani svetnice in svetniki Mestnega sveta, dragi gostje!
Prisrčno pozdravljeni na današnjem svečanem dogodku – slavnostni seji najvišjega organa Mestne občine Nova Gorica. Praznično razpoloženje je najprimernejši trenutek, da si povemo nekaj toplih besed, izrazimo nekaj spodbudnih misli in izrečemo pohvalo. Veliko mi je namreč do tega, da v občini ustvarimo ozračje sodelovanja, socialne povezanosti in visoke motiviranosti.
Prejemniki priznanj Mestne občine Nova Gorica so brez dvoma ljudje širokih obzorij, ki so s svojo požrtvovalnostjo in svojimi deli veliko prispevali k skupnemu blagostanju in napredku, obenem pa ponesli ime našega mesta in naše občine tudi v širši slovenski in v mednarodni prostor. V svojem imenu in v imenu občine jim izrekam iskrene čestitke in prisrčno zahvalo za vse, kar so dobrega storili za rast in razvoj naše skupnosti.
Posebno priznanje gre gospodarstvenikom, ki dajejo delavcem zaslužek. Kot župan tudi večkrat rečem: spoštujem ljudi, ki v teh turbulentnih gospodarskih razmerah z lastno dejavnostjo zagotavlja eksistenco sebi in svoji družini. Zato se ne strinjam s stališčem, da bi morali prejemnike občinskih priznanj iskati zgolj med tistimi posamezniki, ki so do svojih dosežkov in zaslug prišli na prostovoljni bazi, izven plačanega dela. Tudi med tistimi, ki za svoje delo dobijo plačilo, so taki, ki si sicer pošteno zaslužijo svojo plačo, vendar ne izstopajo, pa tudi taki, ki znotraj svojih profesionalni obveznosti dosegajo izjemne uspehe in rezultate, take, od katerih ima korist tudi širša družbena skupnost.
Moja zahvala gre tudi direktorjem javnih zavodov in drugih javnih institucij, ki skrbijo za naše zdravje, za varstvo in šolanje naših otrok ter za naše kulturno udejstvovanje, brez katerih si moderno organizirane družbe ne moremo več predstavljati.
Priznanje izrekam predsednikom in drugim, ki so dejavni v krajevnih skupnostih, ljudem, ki delajo v klubih, društvih, združenjih in drugih civilno-družbenih organizacijah, športnikom, kulturnikom, gasilcem, tabornikom in vsem drugim, ki nam vsem s svojim nesebičnim razdajanjem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko prispevajo k bogatitvi našega življenja.
Kako velik je pomen njihovih prizadevanj, bi rad pokazal z naslednjim primerom. Na Mestnem svetu smo pred kratkim slišali mnenje, da bi veljalo pri izboru prejemnikov občinskih priznanj več pozornosti posvetiti tistim, ki se borijo proti rak rani našega, in mnogih drugih okolij, to je narkomaniji. Med letošnjimi nagrajenci imamo tudi dva entuziasta, s področja gasilstva in s področja taborništva, ki že dolga leta ure in ure svojega prostega časa posvečata delu z mladimi in njihovi organizirani in usmerjeni izrabi prostega časa. Kaj pa je boljša oblika boja proti drogam kot preventivno delo z mlado generacijo?
Pred kratkim sklicani Sosvet za zagotavljanje večje varnosti občanov je dal vrsto premislekov in pobud, kaj bi še veljalo poskusiti. Predvsem pa sem kot župan od vseh pristojnih zahteval, da pripravijo akcijski načrt ukrepov iz svojega delovnega področja. Predlagal bom, da v prihodnjem proračunu zagotovimo sredstva za montažni objekt, ki bo služil kot dnevni center za odvisnike. Njim bi na ta način zagotovili pogoje za dostojno organiziranje svojega življenja in zadovoljitev vsakodnevnih človeških potreb, vključno s terapijo. Prizadetim občanom, ki so jih motili stranski učinki velikega števila zasvojencev z mamili, pa bi to prineslo rešitev njihovih tegob. Na prihodnji seji mestnega sveta bo tej tematiki posvečena posebna točka dnevnega reda, kjer se bomo natančno pogovorili o predlogih in rešitvah, ki bi vsaj blažile in zmanjšale negativne posledice tega pojava, saj vemo, da jih v celoti žal nihče ne more odpraviti.
In nenazadnje se moram zahvaliti svojim najožjim sodelavcem, svetnikom, delavcem v upravi, predstavnikom političnih strank, vsem torej, ki tvorimo upravno-politično nadgradnjo in ki se s skupnimi močmi trudimo postavljati tak institucionalni okvir in nuditi take pogoje, da bi vsi prej omenjeni lahko ustvarjali svoje izdelke in storitve, izvajali svojo dejavnost in dosegali čim boljše rezultate.
Na mednarodnem področju vodi Mestna občina Nova Gorica aktivno politiko. Letošnje leto je tudi polno jubilejev, kar se tiče odpiranja Nove Gorice in Slovenije v Evropo. Pred 50-imi leti je bil podpisan Videmski sporazum o maloobmejnem prometu, ki je imel izjemno pozitivne učinke na življenje in delo ljudi v teh krajih. Pred 40 leti sta se prvič srečala župana Nove Gorice in Gorice. Simbolično dejanje izjemnega pomena. Pred 30 leti so Osimski sporazumi dokončno določili mejo med Italijo in takratno Jugoslavijo in odstranili še zadnjo oviro dobrim medsosedskim odnosom. Pred 20 leti je bila odprta nova cestna povezava z Goriškimi Brdi po južni strani Sabotina. Velika pridobitev za Novo Gorico in Brice.
Nova Gorica ima torej z odpiranjem v mednarodni prostor že bogate izkušnje. Naši čezmejni projekti gredo naprej. Oblike sodelovanja s sosednjo občino in pokrajino se širijo in bogatijo.
Delovanje Protokola o čezmejnem sodelovanju, ki povezuje različne institucije na območju severne Primorske in Goriške pokrajine v Italiji, je v zadnjem času usmerjeno predvsem v razmišljanje in pripravo pogojev za oblikovanje tako imenovane Evroregije. Vse bolj kaže, da se bodo regije v Evropi, ne glede na državne meje, oblikovale predvsem na podlagi gospodarskih kriterijev in že uveljavljenih oblik sodelovanja.
Usklajen razvoj obeh mest in pokrajin ob meji naj bi pospešil tudi razvoj turizma, kjer gredo prizadevanja v smeri skupne turistične promocije kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti kot tudi priprave povezovalnih kulturno-turističnih poti, kolesarskih stez in vinskih cest.
Nekateri so mnenja, da bi ob razpoložljivih sredstvih občinskega proračuna lahko ustvarili veliko več. Toda verjemite mi, več kot je denarja, več je potreb in želja. Edina rešitev iz te zagate je oblikovanje prioritet. Prednost naj dobijo tisti projekti, ki so razvojno naravnani, ki prinašajo koristi čim širšemu krogu upravičencev in tisti, ki najdlje čakajo na realizacijo.
Krivulja gospodarskega razvoja se dviguje. Najpomembnejši neposredni finančni spodbudi gospodarstvu, ki ju izvaja naša občina, sta kreditni aranžmaji s strani Sklada za razvoj malega gospodarstva in nepovratna sredstva iz naslova proračunske postavke: Sofinanciranje podjetniških vlaganj v tehnično in tehnološko opremo podjetij, odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanje.
Med gospodarske aktivnosti štejemo tudi organizacijo dvodnevnega mednarodnega gospodarskega foruma, ki ga, skupaj s HIT-om, pripravljamo konec oktobra in bo postal tradicionalen. Veliko zanimanje zanj kaže na to, da je koncept, ki smo ga ubrali, pravilen. Odpirali bomo globalna razvojna in gospodarska vprašanja, namenjena razvoju regij na osnovi lizbonske strategije. Posvet bo koristen tudi za goriško gospodarstvo in bo pomagal odpreti vrata marsikateri novi poslovni priložnosti.V večji meri bo treba zaokrožiti tudi turistično ponudbo. Kot nosilni področji se kažeta Trnovsko-Banjška planota ter Ajševica. Vse te ideje so seveda v celoti skladne z največjim turističnim projektom prihodnjega obdobja, to je oblikovanje novega igralniško-zabaviščnega kompleksa, ki ga namerava HIT zgraditi skupaj z ameriškim investitorjem. Pomembno je, da se nam obeta veliko delovnih mest in ogromno priložnosti za vse spremljajoče dejavnosti. Ne gre pa pozabiti, da je usoda projekta odvisna od nekaterih odločitev države. Kot župan sem pripravljen uporabiti vse svoje pristojnosti, da bi se država tokrat znebila predsodkov in iskanja kratkoročnih koristi in dovolila HIT-u, največjemu slovenskemu davkoplačevalcu, da realizira svoje pogumne ideje.
V zadnjem obdobju posebno pozornost posvečamo tistim prostorskim aktom, ki bodo zagotovili gradnjo prepotrebnih novih stanovanj ter razmah proizvodnje z novimi delovnimi mesti. Za sprejem na mestnem svetu smo pripravili lokacijski načrt, ki bo omogočal, da bomo na območju železniške postaje, vzdolž Prvomajske ulice, v naslednjih letih zgradili preko petsto novih stanovanj in trgovski center, ki bo mestu zagotavljal novo dinamiko in nove zaposlitve. Za Rožno Dolino in Ajševico smo izdelali lokacijske načrte za več kot sto novih zasebnih stanovanjskih gradenj. Več kot osem hektarjev površin za gradnjo novih poslovnih in proizvodnih prostorov bo na razpolago, ko bo zaključen lokacijski načrt v Kromberku. Po sprejetem lokacijskem načrtu zgrajena renška obvoznica bo služila tudi za napajanje nove, tri hektare velike, proizvodne in poslovne cone na robu opekarne, za katero lokacijski načrt pripravljamo. Začeli pa smo tudi s pripravo kar sto hektarov velike poslovne cone na Ajševici, ki bo tudi dolgoročno zagotavljala prostor za razvoj in razcvet gospodarske pobude.
Veliko sredstev vlagamo v razvoj infrastrukture. Med naložbami s tega področja sta dve še posebej zahtevni, most in obvoznica Renče ter solkanska obvoznica.
Tudi kvalitetna vodooskrba je med prednostnimi nalogami lokalne skupnosti. Naš cilj je, da čim prej uredimo manjkajočo vodovodno infrastrukturo tam, kjer jo ljudje najbolj potrebujejo. Izvajamo tudi načrt izgradnje lokalnih čistilnih naprav. Zaključena je čistilna naprava v Prvačini, ki jo bomo obravnavali kot vzorčni primer za vse bodoče objekte tega tipa. V teku je tudi gradnja kanalizacijskih omrežij v nekaterih naseljih.
Polemike okrog dokončanja gradnje nove športne dvorane so bile po mojem nepotrebne in so služile zgolj v politične namene. Predvsem pa, mladine in športnikov ta prerekanja zagotovo ne zanimajo. Predvsem si želijo kvalitetnih, vrhunskih pogojev za izvajanje športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti. To pa bosta Mestna občina Nova Gorica in Republika Slovenija ter vsi, ki se po najboljših močeh angažiramo pri tem projektu, tudi storila. Na prvem mestu je naša skrb za brezhibnost objekta in notranje opreme in šele na drugem datum otvoritve.
Drugi najzahtevnejši zalogaj letošnjega proračuna v tem segmentu je izgradnja kajak centra ob Soči, kjer bo drugo leto potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v kajaku. Med večje načrtovane investicije na področju družbenih dejavnosti pa štejemo še telovadnico Prvačina, Zdravstveni dom Dornberk, Zdravstveni dom Nova Gorica, pa tudi druge.
Posebej bi omenil še področje osnovnega šolstva, kjer je poskrbljeno za prostorske in tehnične pogoje devetletk, financiramo pa tudi nadstandard pri strokovnem in tehničnem osebju. Od posamičnih investicij pa gre izpostaviti obnovo kuhinje na Franu Erjavcu in gradnjo prizidka ter obnovo nekaterih učilnic na Milojki Štrukelj.
Na področju primarnega šolstva nas čaka tudi prizidek k Glasbeni šoli, kjer urejamo dokumentacijo, sama gradnja pa je po načrtu razvojnih programov predvidena v naslednjih 3 letih. Veseli me, da smo uspešno sanirali finančne stiske v novogoriškem Vrtcu in poskrbeli, da je njegovo finančno poslovanje sedaj stabilno in urejeno. Velika sredstva so bila namenjena obnovi vrtca v Šempasu, naslednja je na vrsti enota Kekec v Novi Gorici in prostori uprave zavoda.
Zaključena je obnova Kulturnega doma v Bukovici. Poleg društev in KS bo treba najti tudi zunanje partnerje, ki bodo zagotovili polno izkoriščenost prostorov. Največja odprta investicija je v tem trenutku Kulturni dom Šempas. Računamo, da jo bomo zaključili v prihodnjem letu. Za KS Grgarske Ravne je že skoraj pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega večnamenskega objekta, katerega bodo krajani pretežno gradili sami s prostovoljnim delom. V KS Vogrsko je dogovorjen odkup prostorov bivše trgovine Mercator,
ki jih namenjamo kulturni, družabni in društveni dejavnosti. Obnovitvena in preureditvena dela tečejo še v nekaterih krajevnih skupnostih.
Med strateške naloge naše občine, tako programsko kot finančno, uvrščam tudi razvoj visokega šolstva. Poleg Politehnike, ki je tudi formalno zaprosila za podelitev univerzitetnega statusa, v širši regiji deluje še Visokošolsko in raziskovalno središče, katere glavna naloga je, da uvaja nove programe visokega šolstva na Goriškem. Njegova prizadevanja so že obrodila sadove, sklenjen je dogovor za izvajanje visokošolskega strokovnega programa strojništvo. V načrtu pa so še mnogi drugi propulzivni programi, za katere obstoji interes gospodarstva ter slušateljev in pomenijo širitev spektra možnih izbir na tej stopnji izobraževanja v slovenskem prostoru.
Univerza pa je le eden od projektov, ki daleč presega meje mestne občine. Takih institucij in programov je še veliko.
Čeprav je financiranje medobčinskih in regijskih nalog huda obremenitev za naš proračun, pa nam, dolgoročno gledano, ne sme biti žal tega denarja. Novi Gorici bomo na ta način izborili položaj regijskega središča, snovalcem bodoče pokrajinske organiziranosti naše države pa ponudili argumente, s katerimi bodo lahko strokovno in politično zagovarjali upravičenost delitve Primorske v dve enoti, južno in severno.
Če bomo politiki, gospodarstveniki, strokovnjaki in vsi ostali, ki prispevamo k ugledu te občine, le znali združiti moči in poiskati skupne cilje, potem ni razlogov, da ne bi uspeli.
Vsi, ki odločamo o razvoju te občine in življenju naših občank in občanov, pa bomo storili vse, da bi upravičili njihova pričakovanja in zaupanje ter vsem zagotovili mir, napredek, blagostanje in srečnejši jutri.
Lep praznični dan vam želim!
Hvala!
Prisrčno pozdravljeni na današnjem svečanem dogodku – slavnostni seji najvišjega organa Mestne občine Nova Gorica. Praznično razpoloženje je najprimernejši trenutek, da si povemo nekaj toplih besed, izrazimo nekaj spodbudnih misli in izrečemo pohvalo. Veliko mi je namreč do tega, da v občini ustvarimo ozračje sodelovanja, socialne povezanosti in visoke motiviranosti.
Prejemniki priznanj Mestne občine Nova Gorica so brez dvoma ljudje širokih obzorij, ki so s svojo požrtvovalnostjo in svojimi deli veliko prispevali k skupnemu blagostanju in napredku, obenem pa ponesli ime našega mesta in naše občine tudi v širši slovenski in v mednarodni prostor. V svojem imenu in v imenu občine jim izrekam iskrene čestitke in prisrčno zahvalo za vse, kar so dobrega storili za rast in razvoj naše skupnosti.
Posebno priznanje gre gospodarstvenikom, ki dajejo delavcem zaslužek. Kot župan tudi večkrat rečem: spoštujem ljudi, ki v teh turbulentnih gospodarskih razmerah z lastno dejavnostjo zagotavlja eksistenco sebi in svoji družini. Zato se ne strinjam s stališčem, da bi morali prejemnike občinskih priznanj iskati zgolj med tistimi posamezniki, ki so do svojih dosežkov in zaslug prišli na prostovoljni bazi, izven plačanega dela. Tudi med tistimi, ki za svoje delo dobijo plačilo, so taki, ki si sicer pošteno zaslužijo svojo plačo, vendar ne izstopajo, pa tudi taki, ki znotraj svojih profesionalni obveznosti dosegajo izjemne uspehe in rezultate, take, od katerih ima korist tudi širša družbena skupnost.
Moja zahvala gre tudi direktorjem javnih zavodov in drugih javnih institucij, ki skrbijo za naše zdravje, za varstvo in šolanje naših otrok ter za naše kulturno udejstvovanje, brez katerih si moderno organizirane družbe ne moremo več predstavljati.
Priznanje izrekam predsednikom in drugim, ki so dejavni v krajevnih skupnostih, ljudem, ki delajo v klubih, društvih, združenjih in drugih civilno-družbenih organizacijah, športnikom, kulturnikom, gasilcem, tabornikom in vsem drugim, ki nam vsem s svojim nesebičnim razdajanjem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko prispevajo k bogatitvi našega življenja.
Kako velik je pomen njihovih prizadevanj, bi rad pokazal z naslednjim primerom. Na Mestnem svetu smo pred kratkim slišali mnenje, da bi veljalo pri izboru prejemnikov občinskih priznanj več pozornosti posvetiti tistim, ki se borijo proti rak rani našega, in mnogih drugih okolij, to je narkomaniji. Med letošnjimi nagrajenci imamo tudi dva entuziasta, s področja gasilstva in s področja taborništva, ki že dolga leta ure in ure svojega prostega časa posvečata delu z mladimi in njihovi organizirani in usmerjeni izrabi prostega časa. Kaj pa je boljša oblika boja proti drogam kot preventivno delo z mlado generacijo?
Pred kratkim sklicani Sosvet za zagotavljanje večje varnosti občanov je dal vrsto premislekov in pobud, kaj bi še veljalo poskusiti. Predvsem pa sem kot župan od vseh pristojnih zahteval, da pripravijo akcijski načrt ukrepov iz svojega delovnega področja. Predlagal bom, da v prihodnjem proračunu zagotovimo sredstva za montažni objekt, ki bo služil kot dnevni center za odvisnike. Njim bi na ta način zagotovili pogoje za dostojno organiziranje svojega življenja in zadovoljitev vsakodnevnih človeških potreb, vključno s terapijo. Prizadetim občanom, ki so jih motili stranski učinki velikega števila zasvojencev z mamili, pa bi to prineslo rešitev njihovih tegob. Na prihodnji seji mestnega sveta bo tej tematiki posvečena posebna točka dnevnega reda, kjer se bomo natančno pogovorili o predlogih in rešitvah, ki bi vsaj blažile in zmanjšale negativne posledice tega pojava, saj vemo, da jih v celoti žal nihče ne more odpraviti.
In nenazadnje se moram zahvaliti svojim najožjim sodelavcem, svetnikom, delavcem v upravi, predstavnikom političnih strank, vsem torej, ki tvorimo upravno-politično nadgradnjo in ki se s skupnimi močmi trudimo postavljati tak institucionalni okvir in nuditi take pogoje, da bi vsi prej omenjeni lahko ustvarjali svoje izdelke in storitve, izvajali svojo dejavnost in dosegali čim boljše rezultate.
Na mednarodnem področju vodi Mestna občina Nova Gorica aktivno politiko. Letošnje leto je tudi polno jubilejev, kar se tiče odpiranja Nove Gorice in Slovenije v Evropo. Pred 50-imi leti je bil podpisan Videmski sporazum o maloobmejnem prometu, ki je imel izjemno pozitivne učinke na življenje in delo ljudi v teh krajih. Pred 40 leti sta se prvič srečala župana Nove Gorice in Gorice. Simbolično dejanje izjemnega pomena. Pred 30 leti so Osimski sporazumi dokončno določili mejo med Italijo in takratno Jugoslavijo in odstranili še zadnjo oviro dobrim medsosedskim odnosom. Pred 20 leti je bila odprta nova cestna povezava z Goriškimi Brdi po južni strani Sabotina. Velika pridobitev za Novo Gorico in Brice.
Nova Gorica ima torej z odpiranjem v mednarodni prostor že bogate izkušnje. Naši čezmejni projekti gredo naprej. Oblike sodelovanja s sosednjo občino in pokrajino se širijo in bogatijo.
Delovanje Protokola o čezmejnem sodelovanju, ki povezuje različne institucije na območju severne Primorske in Goriške pokrajine v Italiji, je v zadnjem času usmerjeno predvsem v razmišljanje in pripravo pogojev za oblikovanje tako imenovane Evroregije. Vse bolj kaže, da se bodo regije v Evropi, ne glede na državne meje, oblikovale predvsem na podlagi gospodarskih kriterijev in že uveljavljenih oblik sodelovanja.
Usklajen razvoj obeh mest in pokrajin ob meji naj bi pospešil tudi razvoj turizma, kjer gredo prizadevanja v smeri skupne turistične promocije kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti kot tudi priprave povezovalnih kulturno-turističnih poti, kolesarskih stez in vinskih cest.
Nekateri so mnenja, da bi ob razpoložljivih sredstvih občinskega proračuna lahko ustvarili veliko več. Toda verjemite mi, več kot je denarja, več je potreb in želja. Edina rešitev iz te zagate je oblikovanje prioritet. Prednost naj dobijo tisti projekti, ki so razvojno naravnani, ki prinašajo koristi čim širšemu krogu upravičencev in tisti, ki najdlje čakajo na realizacijo.
Krivulja gospodarskega razvoja se dviguje. Najpomembnejši neposredni finančni spodbudi gospodarstvu, ki ju izvaja naša občina, sta kreditni aranžmaji s strani Sklada za razvoj malega gospodarstva in nepovratna sredstva iz naslova proračunske postavke: Sofinanciranje podjetniških vlaganj v tehnično in tehnološko opremo podjetij, odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanje.
Med gospodarske aktivnosti štejemo tudi organizacijo dvodnevnega mednarodnega gospodarskega foruma, ki ga, skupaj s HIT-om, pripravljamo konec oktobra in bo postal tradicionalen. Veliko zanimanje zanj kaže na to, da je koncept, ki smo ga ubrali, pravilen. Odpirali bomo globalna razvojna in gospodarska vprašanja, namenjena razvoju regij na osnovi lizbonske strategije. Posvet bo koristen tudi za goriško gospodarstvo in bo pomagal odpreti vrata marsikateri novi poslovni priložnosti.V večji meri bo treba zaokrožiti tudi turistično ponudbo. Kot nosilni področji se kažeta Trnovsko-Banjška planota ter Ajševica. Vse te ideje so seveda v celoti skladne z največjim turističnim projektom prihodnjega obdobja, to je oblikovanje novega igralniško-zabaviščnega kompleksa, ki ga namerava HIT zgraditi skupaj z ameriškim investitorjem. Pomembno je, da se nam obeta veliko delovnih mest in ogromno priložnosti za vse spremljajoče dejavnosti. Ne gre pa pozabiti, da je usoda projekta odvisna od nekaterih odločitev države. Kot župan sem pripravljen uporabiti vse svoje pristojnosti, da bi se država tokrat znebila predsodkov in iskanja kratkoročnih koristi in dovolila HIT-u, največjemu slovenskemu davkoplačevalcu, da realizira svoje pogumne ideje.
V zadnjem obdobju posebno pozornost posvečamo tistim prostorskim aktom, ki bodo zagotovili gradnjo prepotrebnih novih stanovanj ter razmah proizvodnje z novimi delovnimi mesti. Za sprejem na mestnem svetu smo pripravili lokacijski načrt, ki bo omogočal, da bomo na območju železniške postaje, vzdolž Prvomajske ulice, v naslednjih letih zgradili preko petsto novih stanovanj in trgovski center, ki bo mestu zagotavljal novo dinamiko in nove zaposlitve. Za Rožno Dolino in Ajševico smo izdelali lokacijske načrte za več kot sto novih zasebnih stanovanjskih gradenj. Več kot osem hektarjev površin za gradnjo novih poslovnih in proizvodnih prostorov bo na razpolago, ko bo zaključen lokacijski načrt v Kromberku. Po sprejetem lokacijskem načrtu zgrajena renška obvoznica bo služila tudi za napajanje nove, tri hektare velike, proizvodne in poslovne cone na robu opekarne, za katero lokacijski načrt pripravljamo. Začeli pa smo tudi s pripravo kar sto hektarov velike poslovne cone na Ajševici, ki bo tudi dolgoročno zagotavljala prostor za razvoj in razcvet gospodarske pobude.
Veliko sredstev vlagamo v razvoj infrastrukture. Med naložbami s tega področja sta dve še posebej zahtevni, most in obvoznica Renče ter solkanska obvoznica.
Tudi kvalitetna vodooskrba je med prednostnimi nalogami lokalne skupnosti. Naš cilj je, da čim prej uredimo manjkajočo vodovodno infrastrukturo tam, kjer jo ljudje najbolj potrebujejo. Izvajamo tudi načrt izgradnje lokalnih čistilnih naprav. Zaključena je čistilna naprava v Prvačini, ki jo bomo obravnavali kot vzorčni primer za vse bodoče objekte tega tipa. V teku je tudi gradnja kanalizacijskih omrežij v nekaterih naseljih.
Polemike okrog dokončanja gradnje nove športne dvorane so bile po mojem nepotrebne in so služile zgolj v politične namene. Predvsem pa, mladine in športnikov ta prerekanja zagotovo ne zanimajo. Predvsem si želijo kvalitetnih, vrhunskih pogojev za izvajanje športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti. To pa bosta Mestna občina Nova Gorica in Republika Slovenija ter vsi, ki se po najboljših močeh angažiramo pri tem projektu, tudi storila. Na prvem mestu je naša skrb za brezhibnost objekta in notranje opreme in šele na drugem datum otvoritve.
Drugi najzahtevnejši zalogaj letošnjega proračuna v tem segmentu je izgradnja kajak centra ob Soči, kjer bo drugo leto potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v kajaku. Med večje načrtovane investicije na področju družbenih dejavnosti pa štejemo še telovadnico Prvačina, Zdravstveni dom Dornberk, Zdravstveni dom Nova Gorica, pa tudi druge.
Posebej bi omenil še področje osnovnega šolstva, kjer je poskrbljeno za prostorske in tehnične pogoje devetletk, financiramo pa tudi nadstandard pri strokovnem in tehničnem osebju. Od posamičnih investicij pa gre izpostaviti obnovo kuhinje na Franu Erjavcu in gradnjo prizidka ter obnovo nekaterih učilnic na Milojki Štrukelj.
Na področju primarnega šolstva nas čaka tudi prizidek k Glasbeni šoli, kjer urejamo dokumentacijo, sama gradnja pa je po načrtu razvojnih programov predvidena v naslednjih 3 letih. Veseli me, da smo uspešno sanirali finančne stiske v novogoriškem Vrtcu in poskrbeli, da je njegovo finančno poslovanje sedaj stabilno in urejeno. Velika sredstva so bila namenjena obnovi vrtca v Šempasu, naslednja je na vrsti enota Kekec v Novi Gorici in prostori uprave zavoda.
Zaključena je obnova Kulturnega doma v Bukovici. Poleg društev in KS bo treba najti tudi zunanje partnerje, ki bodo zagotovili polno izkoriščenost prostorov. Največja odprta investicija je v tem trenutku Kulturni dom Šempas. Računamo, da jo bomo zaključili v prihodnjem letu. Za KS Grgarske Ravne je že skoraj pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega večnamenskega objekta, katerega bodo krajani pretežno gradili sami s prostovoljnim delom. V KS Vogrsko je dogovorjen odkup prostorov bivše trgovine Mercator,
ki jih namenjamo kulturni, družabni in društveni dejavnosti. Obnovitvena in preureditvena dela tečejo še v nekaterih krajevnih skupnostih.
Med strateške naloge naše občine, tako programsko kot finančno, uvrščam tudi razvoj visokega šolstva. Poleg Politehnike, ki je tudi formalno zaprosila za podelitev univerzitetnega statusa, v širši regiji deluje še Visokošolsko in raziskovalno središče, katere glavna naloga je, da uvaja nove programe visokega šolstva na Goriškem. Njegova prizadevanja so že obrodila sadove, sklenjen je dogovor za izvajanje visokošolskega strokovnega programa strojništvo. V načrtu pa so še mnogi drugi propulzivni programi, za katere obstoji interes gospodarstva ter slušateljev in pomenijo širitev spektra možnih izbir na tej stopnji izobraževanja v slovenskem prostoru.
Univerza pa je le eden od projektov, ki daleč presega meje mestne občine. Takih institucij in programov je še veliko.
Čeprav je financiranje medobčinskih in regijskih nalog huda obremenitev za naš proračun, pa nam, dolgoročno gledano, ne sme biti žal tega denarja. Novi Gorici bomo na ta način izborili položaj regijskega središča, snovalcem bodoče pokrajinske organiziranosti naše države pa ponudili argumente, s katerimi bodo lahko strokovno in politično zagovarjali upravičenost delitve Primorske v dve enoti, južno in severno.
Če bomo politiki, gospodarstveniki, strokovnjaki in vsi ostali, ki prispevamo k ugledu te občine, le znali združiti moči in poiskati skupne cilje, potem ni razlogov, da ne bi uspeli.
Vsi, ki odločamo o razvoju te občine in življenju naših občank in občanov, pa bomo storili vse, da bi upravičili njihova pričakovanja in zaupanje ter vsem zagotovili mir, napredek, blagostanje in srečnejši jutri.
Lep praznični dan vam želim!
Hvala!