Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

S Centrom tehniške dediščine v Lokovcu uresničili dolgoletne želje kraja

DATUM OBJAVE 22. junij 2021
VIR Mestna občina Nova Gorica

V Lokovcu je že pred več kot dvema desetletjema nastala zamisel o zbiranju, ohranjanju in predstavitvi tehniške zapuščine. Lokovec je sicer zelo poznan po kovaški obrti, ki je včasih dajala kruh marsikateri hiši v kraju. S  podporo novogoriške občine ter Lokalne akcijske skupine LAS se je ponudila možnost za obnovo stare šole v Srednjem Lokovcu, kjer je zdaj dom Centra tehniške dediščine KUJ.ME v prenovljenih prostorih. S projekti, kot je ta center, in obujanjem kulturne ter tehniške dediščine dajemo podeželju priložnost, da se lahko razvija. Včerajšnjega slovesnega odprtja centra se je poleg novogoriškega župana dr. Klemna Miklaviča udeležila tudi poslanka državnega zbora mag. Elena Zavadlav Ušaj.

 

Posebno skrb razvoju podeželja namenja Lokalna akcijska skupina LAS, ki deluje na območju petih goriških občin. Poleg novogoriške so vanjo vključene še Občina Brda, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Renče-Vogrsko in Občina Šempeter-Vrtojba. S »Podporo za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«, in s sofinanciranjem iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je skupina uspešno zaključila projekt Centra tehniške dediščine KUJ.ME v Srednjem Lokovcu.

Prostori novega centra omogočajo več različnih vsebin. Pritličje objekta, nekdanje šole, je pretežno namenjeno krajevni skupnosti in društvom, poseben prostor pa je namenjen ponudbi spominkov in tiskovin. Na stopnišču je urejena stalna razstava o smolarstvu, v nadstropju pa razstava o kovaštvu in etnološki dediščini. Osrednji prostor pa bo namenjen predstavitvam, izobraževanjem in občasnim razstavam.

Aktivno vlogo Lokovca v ohranjanju dediščine kraja je pohvalil novogoriški župan dr. Klemen Miklavič: »Domačini v Lokovcu so zelo povezani med sabo in zelo proaktivni. Projekt KUJ.ME je njihova pobuda in občini je najbolj smiselno uresničevati tisto, kar pride od ljudi samih. S tem centrom tehniške dediščine bodo pridobili pomembno turistično atrakcijo in hkrati pomemben element istovetnosti. S tem bomo pomagali razvijati podeželje, razvijati Lokovec in ga promovirati v širši javnosti. Lokovec je zelo lep kotiček naše občine in menim, da je to neizkoriščen potencial, tako z vidika turizma kot z vidika neokrnjene narave. Če bomo znali negovati tehniško in kulturno dediščino na podeželju, potem bomo lahko uspešno razvijali tisto, kar želimo razvijati v smislu gospodarstva in novih delovnih mest. Tehniška dediščina je pri nas osnova za razvoj panog z visoko dodano vrednostjo in novih delovnih mest. Hkrati pa obujanje kulturne dediščine pomeni tudi razvoj podeželja in razvoj turizma, ki je ključnega pomena za ekonomsko aktivnost na podeželju.«

Poslanka državnega zbora mag. Elena Zavadlav Ušaj je v svojem pozdravnem nagovoru na odprtju poudarila:« Vlada RS je v tem mandatu postavila v ospredje kulturo in zanjo zagotovila rekordni proračun v zgodovini samostojne Slovenije. Tako je Ministrstvo za kulturo zagotovilo kar 237,9 mio evrov, kar je 65,1 mio  evrov več kot pod prejšnjo vlado. Poleg tega pa Vlada RS v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je poslala Evropski komisiji v ocenjevanje, načrtuje koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in nekaj manj kot 700 milijonov evrov posojil. Od tega je za turizem in kulturno dediščino predvidenih 127 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Tako EU kot Vlada RS dajeta vedno večji poudarek povezovanju različnih akterjev v projektih ter povezovanju turistične ponudbe in podjetništva. In projekt KUJ.ME z vzpostavitvijo Centra tehniške dediščine je vsekakor eden izmed takih projektov, saj je v njem vključenih več občin in različnih institucij.»

Miroslav Šuligoj Bremec, predsednik Kulturno turističnega društva Lokovec, se veseli novih prostorov centra: »Odprtje centra odpira dodatne vsebine in možnosti, ki kraju prinašajo nov utrip. S tem se krepi tudi turistična ponudba Lokovca.«

Lilijana W. Brajlih, zunanja sodelavka novogoriške mestne občine pri vzpostavitvi Centra tehniške dediščine v Lokovcu pa je poudarila velik pomen prenosa kovaških veščin na mlade: »Kljub epidemiji covida-19 smo uspeli izvesti več delavnic, zlasti na temo kovaštva. Zelo smo zadovoljni, da se jih je udeležilo veliko mladih, predvsem dijakov Šolskega centra Nova Gorica. Imamo srečo, da so stari kovači še pri močeh in da lahko učijo mlade ter nanje prenašajo dragocene veščine. Zato smo optimisti, da se bo to znanje ohranilo za naslednje rodove. Nov center tehniške dediščine v Lokovcu ni pomemben samo za lokalni prostor, ampak tudi za slovenski in čezmejni. Njegove aktivnosti pa bodo prispevale tudi k programu Evropske prestolnice kulture 2025.«

Osnovni namen podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« je ohranjanje in predstavljanje tradicionalnih obrti na Goriškem, tudi s pomočjo mreže točk tehniške dediščine na lokacijah: Lokovec, Šmartno, Šempeter pri Gorici, Bilje in Bukovica. Na teh lokacijah so urejene razstave in muzeji z vsebinami, katerih rdeča nit je vpetost kovaštva v omogočanje razvoja obrti in industrije. V Šmartnem so uredili zbirko tehniške dediščine v Briški hiši, v kontejnerju pred Biotehniško šolo v Šempetru je po predhodni najavi na ogled stalna razstava Od zrna do slamnate strehe, ki ponuja tudi 3D animacije digitaliziranih predmetov, v Kulturnem domu v Bukovici pa stalna razstava "Industrijska dediščina in obrti v občini Renče-Vogrsko. Društvo Zarja Bilje iz Občine Miren-Kostanjevica pa je primer dobre prakse, ki že leta skrbi za ohranjanje opekarske tradicije v domačem kraju.

 

          

Foto: Mateja Pelikan