Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Jezik se oplaja v matični domovini

DATUM OBJAVE 12. februar 2020
VIR Mestna občina Nova Gorica


Jezik se oplaja v matični domovini, zato je vključevanje mladih Slovencev, ki živijo v Italiji, v aktivnosti v Sloveniji velikega pomena za krepitev izražanja v slovenskem jeziku in nenazadnje občutka pripadnosti, so na današnjem sprejemu pri županu dr. Klemnu Miklaviču izpostavili številni predstavniki slovenskih organizacij in društev v Italiji. Mestna občina bo aktivno pristopila k povezovanju in vključevanje organizacij s slovenske strani meje v projekte s slovenskimi organizacijami v zamejstvu, kar bo pripomoglo tudi k ohranjanju slovenskega jezika. Županu so gostje predstavili delovanje posameznih organizacij in njihovo vpetost v družbeno dogajanje in delovanje. Predvsem so izpostavili zaskrbljenost nad demografskim upadom in menjavo strukture prebivalstva v zamejstvu. V kraje s pretežno slovenskim prebivalstvom v Italiji se priseljuje veliko Italijanov, medtem ko mladi Slovenci zapuščajo domače kraje v iskanju zaposlitve. Kljub zelo visoki izobrazbeni strukturi številni ne morejo najti dela na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji. Zato velike upe polagajo na prizadevanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO in na uspeh kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko prestolnico kulture 2025, s katero si obetajo močen gospodarski učinek. Ob polemikah ob dnevu spomina v Italiji pa so županu prenesli informacijo o tem, da aktualna italijanska politika žal vse pogosteje razlaga, da je fašizem nadlegoval Slovence, s čimer želijo agresijo in nasilno kulturno asimilacijo fašizma nad Slovenci degradirati na samostalnik nadlegovanje (angherìa), kar se jim zdi nedopustno.  

Župan dr. Klemen Miklavič je ob začetku mandata zelo jasno nakazal, da je čezmejno sodelovanje ena od temeljnih političnih prioritet njegove koalicije. Že na prvi dan županovanja se je odpravil v Gorico in se srečal s predstavniki slovenske manjšine ter s to gesto sporočil, kakšno vlogo imajo v njegovem mandatu. "Novo Gorico ne vidim zgolj kot prestolnico mestne občine oziroma ožje goriške regije in tudi ne samo kot prestolnico Severno Primorske regije, ampak širše, čez mejo. Nova Gorica se je po izgubi Gorice vzpostavila kot neke vrste urbano središče širšega slovensko govorečega območja Goriške, pa tudi Videnske pokrajine.  Nova Gorica ima to ambicijo, da skupaj z Gorico postane prvo evropsko čezmejno somestje, prestolnica širše čezmejne regije in zgled Evropi pri integraciji na mikro ravni. Zato tudi Evropska prestolnica kulture, ki ima več razsežnosti. Ena od njih je tudi vračanje večjezičnosti naših krajev kot nekaj običajnega in kot tisto, kar naše kraje bogati in jih ustvarja privlačne za življenje." Župan je izpostavil, da se prav pri tovrstnih dogodkih, ki so se zgodili ob obeleževanju dneva spomina v Italiji, kaže potreba po temu, da tudi na politični ravni vzpostavimo zgled: "Prav tisti, ki smo na vodilnih položajih, morami biti zvesti vrednotam in normam, ki jih je postavila Evropa na svojih preteklih izkušnjah."


Ksenija Dobrila, deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je pohvalila prizadevanja, da želi Nova Gorica postati središče za Slovence na Goriškem in Videnskem: "Vezi z matično domovino so za nas življenjskega pomena. Dodana vrednost pa sta projekta Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje in kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025. Vse to nas utrjuje v zavesti, da smo del skupnega naroda." Povedala je, da v zvezi skrbijo za izvajanje zaščitnega zakona: "Na potezi je volilni zakon. Prizadevamo si namreč, da bi Slovenci v Italiji dobili zagotovljeno mesto v italijanskem parlamentu." V osredju aktivnosti je tudi vračanje nepremičnin slovenski manjšini. Tako upajo, da bodo še letos pridobili lastništvo Narodnega doma v Trstu in Narodnega doma pri sv. Ivanu. Posebej je izpostavila željo, da bi v Narodnem domu v Trstu vzpostavili program v enaki obliki, kot je bil zastavljen ob začetku njegovega delovanja. Poudarila je tudi pomembno dejstvo, da imajo Slovenci v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, zato asimilacija ni tako izrazita kot drugje, kjer slovenska manjšina te možnosti nima. Ob tem je poudarila pomen sodelovanja s slovenskimi šolami, saj, kot se je izrazila, se jezik oplaja v matični domovini.


Walter Bandelj, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij, je poudaril, da sta obe slovenski krovni organizaciji stopili skupaj in pripravljata skupne projekte. Ob tem je izpostavil pomen kandidature za EPK 2025, ki pomeni veliko priložnost tudi za Slovence v Italiji.


  Številna slovenska društva in organizacije pri svojih aktivnostih dajejo velik poudarek izobraževanju mladih generacij. Trudijo se, da bi pri njih ohranili slovensko narodno zavest, slovenski jezik in poznavanje zgodovinskih dejstev, ki jim bodo v pomoč pri soočanju z različnimi provokacijami, ki se občasno pojavijo v političnem prostoru. Številni so izpostavili potrebo po seznanjanju s Poročilom slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih med leti 1880 - 1956, ki je izdelala strokovno stališče o zgodovinskih dejstvih, o katerih bi po njihovem mnenju morali učiti mlade tako v slovenskih kot tudi italijanskih šolah. Tako je Mateja Zorn iz Kinoateljeja izpostavila, da so pripravili kar nekaj uspešnih projektov za mlade na področju filmske in medijske vzgoje, s pomočjo katerih se mladi učijo tudi o zgodovinskih dejstvih in zato lažje razumejo problematične trenutke, ki se pojavljajo v družbi. Poleg tega s pomočjo filmskega jezika, kot se je izrazila, prinašajo svežo kopel slovenskega jezika med mlade. Jurij Paljk iz Zadruge Goriška Mohorjeva pa je izpostavil pomanjkanje informacij in znanja pri mladih generacijah v Sloveniji o prisotnosti in vlogi slovenske manjšine v Italiji. 


Livio Semolič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze je povedal, da bo v Trgovskem domu v Gorici v kratkem dobila svoj sedež Narodna in študijska knjižnica D. Feigel: "Trgovski center ima ambicijo postati center celotnega goriškega prostora in pomembna izložba v središču Gorice. Podpiramo tudi sodelovanje novogoriške občine z goriško občino in županom Rodolfom Ziberna, ki nima zadržkov glede sodelovanja s slovensko stranjo. Zelo pomenljiva je bila tudi njegova prisotnost na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in 40-letnici Kulturnega doma Nova Gorica."


Številne slovenske organizacije v Italiji, kot npr. Zveza slovenskih kulturnih društev, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Glasbena matica, Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Zadruga Goriška Mohorjeva, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Narodna in študijska knjižnica D. Feigel, Kionatelje, Slovenski izobraževalni konzorcij  SLOV.I.K in številni drugi že uspešno sodelujejo in se povezujejo s športnimi, kulturnimi in drugimi institucijami na slovenski strani meje. V pretežno slovenskih občinah na italijanski strani pa obstaja velika želja po vključevanju v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO, kjer vidijo dodatne možnosti za oblikovanje projektov in razvoj. Pogrešajo tudi boljše razmere na področju gospodarstva, zato pozdravljajo vse pobude, ki odpirajo priložnosti gospodarskega razvoja. Zelo se zavzemajo tudi za gospodarske stike in evropske programe v čezmejnem območju.


Župan dr. Klemen Miklavič si v bodoče s predstavniki Slovencev v Italiji obeta pogovore o sodelovanju na področju kulture in gospodarstva: "Tudi v prihodnje bomo z našimi kulturnimi institucijami v pomoč in oporo Slovencem v Italiji. Negovali bomo bogato kulturno izročilo naših krajev s poudarkom na večjezičnosti."
 

 

 

   

Foto: Foto Lado