Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Župani enotni glede pokrajine: več decentralizacije in manj birokracije

DATUM OBJAVE 10. september 2019
VIR Mestna občina Nova Gorica

Župani iz Posočja, Idrijsko-Cerkljanskega, Vipavske doline in območja nekdanje širše novogoriške občine so bili enotnega mnenja, da je območje Goriške pokrajine, ki je navedena v predlogu nove pokrajinske zakonodaje, naravno in predstavlja skupno identiteto občin tega območja. Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič, ki od nedavnega predseduje Razvojnemu svetu Severnoprimorske (Goriške statistične) regije, je župane ob slovesnostih v počastitev praznika mestne občine minuli petek povabil na delovno večerjo na grad Kromberk z namenom, da pregledajo dosedanje sodelovanje, ugotovijo skupne izzive za prihodnost, izmenjajo stališča ter mnenja o oblikovanju nove pokrajine s sedežem v Novi Gorici, sedežem pokrajinskega sveta v Ajdovščini in sedežem sveta občin v Idriji. 

Na srečanju so poudarili pomen skupnih, regijskih projektov in izrazili pričakovanje, da regionalizacija Slovenije ne bo prinesla še večje birokratizacije. Prizadevajo si, da bi kraji in ljudje v zahodni Sloveniji tudi s pomočjo pokrajinske razdelitve prejeli več denarja, ki bi pripomogel k prepotrebnim infrastrukturnim, okoljskim, urbanističnim in drugim projektom. Želijo si namreč večjo decentralizacijo, s pomočjo katere bi lahko dodatno financirali tudi regijske projekte. 

Župani so izrazili enotno stališče glede projektov, ki jih že zdaj pripravljajo skupaj in na ta način že uresničujejo regijsko naravnanost, v bodoče pa bi jih radi pripravili še več. Pri tem so kot zelo pomemben vidik izpostavili čezmejno sodelovanje, saj se v naši regiji življenje ne konča na meji, ampak se zliva v sosednje pokrajine v Italiji, s katerimi že tesno sodelujemo. Poleg tega je čez mejo tudi močna prisotnost slovenske manjšine, ki je pomemben člen pri razvoju čezmejnih projektov. 

Župani izpostavljajo še, da bi država morala podrobneje definirati vire financiranja regije, pri čemer posebej omenjajo tudi črpanje evropskih sredstev. Posebno pozornost so namenili tudi pomenu opredelitve državnih in občinskih pristojnostih, saj v zadnjih letih država vse več bremen prelaga na občine, žal pa temu ne sledi tudi ustrezno financiranje. V primeru oblikovanja pokrajin župani prepoznavajo večjo pogajalsko moč tudi v odnosu do države, zlasti pa pričakujejo, da bodo pokrajine tako zastavljene, da bodo dosegale večjo učinkovitost v korist prebivalstva.

 

 

Fotografija: Foto Lado