Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Pomagajte ohranjati visoko biotsko pestrost bajerja v Borovem gozdičku

DATUM OBJAVE 12. marec 2019
VIR Mestna občina Nova Gorica

Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, bodo na delavnicah v Borovem gozdičku v Novi Gorici predstavljene mnoge rastlinske in živalske vrste, ki živijo v bajerju in tvorijo dragocen ekosistem v tej lepi zeleni oazi mesta. Na  mestni občini nadaljujemo s prizadevanji, da bi ustrezno ovrednotili in širši javnosti predstavili zanimiv mestni park. Pri tem so se z aktivno vlogo izkazali tudi Novogoričani, ki so iz participativnega deleža proračuna v letu 2018 izbrali prav projekt ureditve bajerja v Borovem gozdičku v Novi Gorici. V prvem delu njegove izvedbe so sodelovali strokovnjaki Zavoda Revivo, ki z željo, da bi ohranili visoko biotsko pestrost bajerja, ozaveščajo o pomenu pravilnega odnosa do živali in rastlin, ki živijo v njem. V sklopu izobraževalnih delavnic ob svetovnem dnevu voda bodo strokovnjaki posebno poznornost namenili tudi laški žabi.

Strokovnjaki še posebej opozarjajo na hranjenje divjih živali s kruhom, kar negativno vpliva na bajer. Z vitamini in minerali reven kruh daje ribam in pticam lažen občutek sitosti, zaradi česar same prenehajo z iskanjem hranilno ustreznejše hrane v naravnem okolju, dolgotrajno pomanjkanje teh snovi pa povzroča različne bolezni in okužbe ter nenazadnje pogin živali. Poleg tega vsa hrana, ki konča v bajerju, povzroča organsko onesnaženje vode, kar lahko poleti zaznamo kot razrast alg, pomanjkanje kisika, pogin rib in neprijeten vonj po gnitju. Z namenom, da bi bajer postal dom številnim domorodnim živalim, ki so v preteklosti že naseljevale bajer, prosimo vse obiskovalce parka in bajerja, da z ustreznim obnašanjem k temu prispevajo. Poleg hranjenja živali s kruhom večjo težavo za bajer predstavljajo tudi tujerodne rastline in živali, ki so jih v preteklosti vanj izpustili ljudje. Vnos domačih tujerodnih ljubljenčkov v naravno okolje je namreč škodljiv in tudi prepovedan, saj lahko te vrste s svojim hitrim razmnoževanjem, velikostjo in splošno večjo konkurenčnostjo ogrozijo obstoj marsikatere domorodne vrste v bajerju in ob njem. Na prepoved hranjenja živali v bajerju in doprinos k lepšemu in čistejšemu izgledu sicer opozarjajo tudi tri informacijske table.

Na seznamu rastlinskih in živalskih vrst, ki so bile opažene v bajerju, se pojavljajo nekatere zanimive domorodne vrste, kot je čudovita vodna perunika. Zaradi prisotne poplavljene odmrle lesne biomase, grmov in dreves v bajerju ter zaraščenosti s trsom bajer mogoče ponekod izgleda nekoliko neurejen, vendar vse te rastline, predvsem pa trstičje, predstavljajo zavetje pred hrupom ter pomemben habitat za vse razvojne stadije kačjih pastirjev, mirno in varno zatočišče za gnezdenje zelenonoge tukalice, prehranjevanje manjših ptic pevk, zaključitev preobrazbe za različne dvoživke, skrivališče ter dom za ribe in številne nevretenčarje. Med dvoživkami lahko tu najdemo plašne, a trenutno maloštevilne zelene žabe ter nestrupeno kačo belouško. Nad bajerjem se podijo številni pisani kačji pastrji. Tudi race, čaplje in ponirki v bajerju in trstičju pogosto najdejo prostor za počivanje, hranjenje in gnezditev. Med selitvijo ptic in njihovim prezimovanjem se v trstičju ustavi mokovž, ki ga prepoznamo po značilnem oglašanju, ki spominja na kruljenje prašiča, po čemer je tudi dobil latinsko ime, ki v neposrednem prevodu pomeni vodni prašiček. Zavod REVIVO je v zadnjih dneh oktobra izvedel tudi elektro-ribolov, ki velja za neinvazivno metodo vzorčenja rib, in preveril, katere vrste se nahajajo v bajerjih. Najštevilčnejša vrsta rib je bila tujerodna babuška oziroma srebrni koreselj, ki prihaja iz Vzhodne Azije. Številčna je bila tudi tujerodna vrsta krapa, ki izvira iz Kitajske. Tujerodni vrsti rib sta v bajer prišli s človeško pomočjo. V bajerju sta prisotni tudi domorodni vrsti primorska rdečeperka in primorska belica. Obe vrsti sta značilni za jadransko povodje in ju v ostalih delih Slovenije ne najdemo.

Marsikatero od opisanih domorodnih vrst si bo lahko pod strokovnim vodstvom v sklopu izobraževalnih delavnic v parku v kratkem mogoče ogledati od blizu in spoznati njihove lastnosti, ki jim omogočajo preživetje v tem okolju.  V okviru projekta ureditev bajerja v Borovem gozdičku, ki ga financira mestna občina, pripravljajo Zavod REVIVO, Herpetološko društvo, Slovensko odonatološko društvo, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in podjetje Atropa izobraževalne delavnice z naravoslovno tematiko, ki bodo ob bajerju v Borovem gozdičku v Novi Gorici potekale na svetovni dan voda v petek, 22. marca, med 8. in 15. uro. V primeru dežja bodo delavnice izvedene v petek 29. marca. Na različnih postajah ob bajerju bodo strokovnjaki pojasnjevali in prikazovali potek popisa in načine vzorčenja različnih vrst organizmov, pripravili biološko obarvane družabne igre, prikazali nekatere živalske in rastlinske vrste območja, pojasnjevali negativne vplive tujerodnih živali in rastlin na stabilnost ekosistema ter negativen vpliv hranjenja ptic in drugih živali na dolgoživost bajerja.