Zidovi Evrope, meje med nami: Berlin, trideset let pozneje - okrogla miza

Datum: 06.03.2019
Vir: Mestna občina Nova Gorica
Rubrika: Ali ste vedeli?

Trideset let po padcu berlinskega zidu procesi demokratizacije in združevanja Evrope niso povsem uresničili svojih ciljev. Čeprav smo spremljali preobrazbo Evrope, odpiranje meja in priključitve novih držav EU, so hkrati nastajale nove meje in »zidovi«, ki prostor tako fizično kot ideološko zapirajo. Tri evropska mesta – Berlin, (Nova) Gorica in Sarajevo imajo skupno izkušnjo mejnosti/zidov. Berlin, po vojni fizično razdeljeno mesto, nudi primere dobre prakse konstruktivnega ukvarjanja z razumevanjem preteklosti in preseganjem aktualnih miselnih ovir. "Little Berlin" ali "naš mali Berlin" je dolgo označeval goriški prostor, meja med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1947 pa je postala ponovno aktualna v letu 2004, ko se je Slovenija priključevala EU. V Sarajevu so leta 1995 izrisali nevidne meje, ki so se ohranjale do danes in so v prostor prinesle nove oblike razumevanja države ter konceptov svobode, identitete in demokracije.

Okrogla miza o tem, kako se je Berlin spremenil v tem času, kako sta postavitev zidu in njegov padec zaznamovala prebivalce ter kako se danes s to dediščino soočajo. Kaj pomeni živeti v Berlinu danes, še vedno obstaja vzhodni in zahodni Berlin, na čem mesto gradi svojo identiteto?

Okrogla miza "Izza zidov" bo v sredo, 6. marca 2019, ob 17. uri v veliki dvorani novogoriške mestne hiše. Vstop prost.


Sodelujejo:

- dr. Axel Klausmeier je študiral umetnostno zgodovino, srednjeveško in sodobno zgodovino v Bochumu, Münchnu in Berlinu. Od leta 2009 je direktor Berlin Wall Memorial, osrednjega spominskega središča v spomin na razdvojeno Nemčijo.

- dr. Nicolas Moll je doktoriral iz sodobne zgodovine. Delal je kot predavatelj in koordinator na Inštitutu za politične študije v Parizu, vodja oddelkov na Francosko-nemški pisarni za mlade (FGYO) v Berlinu. Leta 2007 se je preselil v Sarajevo, kjer je bil namestnik direktorja Francoskega kulturnega centra André Malraux in vodja bosansko-hercegovskega EUNIC-a.

- dr. Kaja Širok je direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka in lastnica naziva vitez reda italijanske zvezde, ki ga je prejela za angažiranost na področju medkulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.

Povezuje: Ervin Hladnik Milharčič