Z gospodarstveniki o priložnostih EPK 2025

 

V torek, 9. aprila, je v organizaciji Mestne občine Nova Gorica in Skupine za pripravo kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK) v restavraciji Primula v Solkanu potekalo srečanje na temo kulture in umetnosti kot razvojnih priložnosti za goriško gospodarstvo. V pozdravnem nagovoru je novinarka in koordinatorica Skupine za pripravo kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za EPK Vesna Humar izpostavila pomen skupnega delovanja predstavnikov kulture, gospodarstva in politike pri oblikovanju uspešnega programa za EPK, ki bo pripomogel k iskanju trajnejših rešitev za izboljšanje kvalitete življenja na tem območju. Tudi podžupan mestne občine Sebastjan Komel v imenovanju Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture vidi predvsem izziv čezmejnega povezovanja in možnost za gospodarski napredek. S kandidaturo se ne le Novi Gorici, temveč celotni regiji tako na slovenski kot italijanski strani ponuja priložnost, da se »celostno poveže v kulturno, turistično, gospodarsko, izobraževalno in infrastrukturno enoto,« je povedal Komel ter izpostavil razvoj kulturnega turizma kot enega dolgoročnejših projektov EPK, ki pa bo zahtevalo izboljšanje obstoječe logistike. Na to se je v svoji predstavitvi navezal tudi Gorazd Božič, vodja Kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, ki je skozi projekt EPK predstavil vizijo sodobnega mesta. Slednje mora privabiti čim večje število mladega, izobraženega kadra s široko ponudbo raznolikih zaposlitvenih opcij ter prispevati k povezovanju dveh narodov in dveh kultur v unikatno obliko sobivanja, v »somestje«. Kot primere tega je navedel ureditev obstoječega Trga Evrope, sistem kolesarskih poti skozi regijo (s tem namenom se Nova Gorica vključuje tudi v projekte Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje – EZTS GO) in iskanje načinov povezovanja umetnosti z modernimi tehnologijami, ki bi ga omogočil projekt intermedijsko-izobraževalnega centra v prostorih bivšega Daimonda v Novi Gorici. O povezovanju umetnosti, znanosti in tehnologije je podrobneje spregovoril Peter Purg, profesor na Akademini umetnosti Univerze v Novi Gorici, ki je kot konkreten primer povezovanja med drugim ponudil festival Pixxelpoint, ki bo letos obeležil dvajset let obstoja. 

Proces prijave za EPK se bo zaključil v roku enega leta. Takrat bo potrebno oddati knjigo kandidature, ki jo v zadnjih treh letih pripravlja skupina za pripravo kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za  Evropsko prestolnico kulture 2025. Kot je poudarila vodja skupine mag. Neda Rusjan Bric je EPK »tek na dolge proge«, s katerim je mogoče na to območje vnesti trajne spremembe ne le na kulturnem, temveč tudi finančnem, gospodarskem in turističnem področju. Slednje se bo geografsko oprlo na pot reke Soče kot simbolne in zgodovinske linije med Slovenijo in Italijo. Predvsem je EPK priložnost za gospodarski napredek in rast, saj se, kot je pokazala raziskava Mateje Zorn, članice Skupine za pripravo kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za EPK, pritok obiskovalcev in turistov v izbrana mesta poveča tudi do 200 %. Dobro sodelovanje s predstavniki gospodarskega področja je zato nujno, saj je uspeh celoletnega dogajanja v letu naziva prestolnice kulture in v letih, ki sledijo, v veliki meri odvisen od njihovega sodelovanja in pripravljenosti k prispevanju za izboljšanje infrastrukture in urbanizma mesta. Zaradi obsežnosti projekta je zato nujna povezava z italijansko Gorico, kjer se je že oblikovala čezmejna skupina za sodelovanje z EKP. 

Sodelujoči so poudarili predvsem pomen EPK kot blagovne znamke; cilj pridobitve naslova Evropske prestolnice kulture ni le enkratni celoletni angažma, temveč sredstvo, ki bo z iskanjem novih načinov povezovanja različnih področij doprineslo k trajnim spremembam v celotni Goriški regiji in tako pripomoglo k izboljšanju bivanja vseh tukajšnjih prebivalcev, kar je pokazala tudi raziskava primerov dobrih praks. Priprave na EPK pomenijo tudi sposobnost vpletenih, da prepoznajo šibke točke mesta ter ponudijo razmislek o načinih njihove izboljšave, to pa je mogoče le z uspešnim sodelovanjem kulturnega in gospodarskega sektorja.

 

 

Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)Srečanje z gospodarstveniki na temo kulture in umetnosti kot razvojni priložnosti za goriško gospodarstvo (foto: Mateja Pelikan)

Fotografije: Mateja Pelikan