Povezani za čim boljše črpanje evropskih sredstev, zlasti za EPK

Na novogoriški mestni občini je potekalo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška z novogoriškim županom Samom Turelom, predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO in Javnega zavoda GO! 2025.  Na čezmejnem omizju je bilo govora o možnostih črpanja sredstev za projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Srečanja so se udeležili tudi predstavnikih slovenskih krovnih organizacij v zamejstvu prav z namenom, da se jih kar najbolje vključi v projekt ter jih opolnomoči za pridobivanje sredstev. Sestanek je pokazal veliko pripravljenost slovenske vlade projektu EPK, podpora projektu pa naj bi bila zagotovljena tudi na italijanski strani. Na lokalnih skupnostih in združenjih je zdaj zahtevna naloga, da čim bolje pripravijo projekte, da bi jih lahko kar najhitreje prijavili na razpise in pridobili evropska sredstva. Po zagotovilih ministra Jevška bo skupna pomoč iz kohezije za projekt EPK okoli 10 milijonov evrov, predvsem iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, ki je v Program evropske kohezijske politike umeščen kot strateški program tega programskega obdobja. Minister Matej Arčon pa je povedal, da je njegov urad finančno podprl ustanovitev projektne pisarne v zamejstvu, ki bo nudila strokovno pomoč pri prijavi na razpise.

Novogoriški župan Samo Turel je po srečanju povedal: »Današnje srečanje smo zastavili precej operativno. Pogovorili smo se o ključnih projektih, ki jih kot mestna občina izvajamo oziroma so pred nami. Tu predvsem mislim na Evropsko prestolnico kulture 2025, tako glede vsebine kot tudi infrastrukture. Oba ministra sta nam izrazila naklonjenost in pripravljenost pomagati pri izvedbi našega projekta. Predstavila sta možnosti v okviru kohezijskih sredstev kot tudi v okviru regionalnega razvoja. Današnjega srečanja so se udeležili tudi predstavniki krovnih organizacij Slovencev v zamejstvu, ki so imeli nekaj vprašanj in slišali konkretne odgovore o možnostih financiranja njihovih projektov, tako tistih splošnih kot tudi kulturnih, povezanih neposredno z EPK. Ocenjujem, da je bilo današnje srečanje koristno in predvsem usmerjeno k ciljem.«

Minister Aleksander Jevšek, ki je bil tokrat v Novi Gorici na temo EPK že drugič, je izpostavil: »Ob našem prvem obisku smo se dogovorili, da bomo na ministrstvu naredili vse, zato da se odprejo možnosti financiranja projekta EPK 2025 in na vladi smo svojo nalogo opravili. Decembra je bil sprejet program za kohezijsko obdobje 2021-2027 v vrednosti 3,26 milijard evrov, in hkrati smo prejšnji teden na vladi sprejeli Uredbo za izvajanje nove kohezijske politike. Pomembno je poudariti, da smo to naredili mesec in pol po sprejetju programa. V prejšnji finančni perspektivi je od programa do te uredbe minilo kar eno leto. Pohiteli smo in že naslednji teden, 2. marca, imamo prvo sejo Odbora za spremljanje novega kohezijskega obdobja. Skratka, pravno gledano, imamo vse pogoje za začetek dela. Prve razpise za novo finančno perspektivo bomo razpisali že aprila 2023. Na današnjem sestanku pa smo se zelo konkretno pogovarjali tudi o tem, kako bomo iz kohezijskih sredstev pomagali pri EPK, tem za Slovenijo in širšo regijo izjemno pomembnem projektu. Skupna pomoč iz kohezije bo okoli 10 milijonov evrov, predvsem iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, ki so jih deležne mestne občine. Tukaj je način izvajanja tega mehanizma izjemno dober. Pokazal se je v pretekli finančni perspektivi kot vzoren, za to nas je pohvalila tudi  Komisija. Seveda so odprte tudi druge možnosti. Velja omeniti projekt Interreg Italija – Slovenija iz regionalnega naslova za projekte pomoči čezmejnim krovnim organizacijam. Če povzamemo, denarja bo še dovolj, treba bo zavihati rokave, pripraviti dobre projekte, in seveda denar, ki je na razpolago, tudi počrpati. S krovnimi organizacijami smo se dogovorili, da bomo s strani ministrstva  za regionalni razvoj in kohezijo obiskali krovne organizacije in jim pomagali pri pripravi skupnih projektov, zato da bodo tudi oni deležni v svojih programih slovenskih kohezijskih sredstev.«

Minister Matej Arčon si že dlje časa prizadeva čim bolj vključevati slovensko narodno manjšino: »Čezmejnost je prednost našega območja, zato smo danes vključili naše krovne organizacije. Pogovarjali smo se o  čezmejnem sodelovanju, črpanju evropskih sredstev in o projektih in željah, ki jih imajo naše organizacije. Naš urad jih želi finančno podpreti, da bi se strokovno okrepili in lahko kandidirali za evropska sredstva. V nadaljevanju bo operativni sestanek z njimi in hkrati tudi priložnost, da jim predstavimo našo strategijo, ki je bila izdelana za turistično promocijo in strategijo razvoja turizma v Benečiji. Na to temo sva se v petek srečala s predsednikom Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigom glede obojestranskega interesa vlaganja sredstev v to območje, ki ima izjemen potencial. Vse to lahko ima zelo pomembo vlogo pri pomoči pri EPK 2025. Danes smo tudi uradno naznanili in ponudili svojo pripravljenost pri oblikovanju programa EPK 2025 z vsemi slovenskimi organizacijami v zamejstvu in po svetu. Hkrati leta 2025 načrtujemo vseslovensko srečanje Slovencev izven meja matične domovine in hkrati želimo k temu dogodku prispevati vso našo mrežo, ki jo imamo v zamejstvu in po svetu. Poskrbimo za promocijo tega dogodka. Ravno tako bo promocija EPK 2025 potekala s strani Furlanije Julijske krajine, saj imajo tudi oni svoje rojake po svetu. Tu se dogaja preplet čezmejnega sodelovanja, okrepiti ga želimo na ravni Republike Slovenije in Furlanije Julijske krajine.«

Glede možnosti za zagotovitev dodatnih sredstev za Evropsko prestolnico kulture je minister Arčon povedal: »Koalicijska zaveza oziroma pripravljenost je, da se poleg sredstev, ki so že namenjena za izvedbo EPK in projektov, ki so v teku, nameni dodatna sredstva za projekt EPK. Vendar pa mora dodelitev sredstev temeljiti na konkretnih projektih in projektnih dokumentacijah, kar mora pripraviti občina.« Minister Jevšek je glede vprašanj s časovnico pri izvedbi projektov za EPK povedal: »Z veseljem lahko ugotovim, da to, kar je bilo danes predstavljeno glede infrastrukturnih projektov, gre časovno v pravo smer in da bo možno pravočasno počrpati evropska sredstva in pripraviti vse potrebno do otvoritve. To sem sprejel kot pomemben signal glede EPK. Če pa govorimo o ostalih projektih, ki so mestni občini na razpolago, pa tudi širši regiji, pa pripravljamo dogovor za razvoj regij. Mi bomo objavili razpis že predvidoma v aprilu in občine se bodo potem lahko prijavile na ta razpis. »

Ministroma smo na mestni občini na kratko predstavili, katero infrastrukturo načrtujemo zagotoviti za potrebe EPK. Predstavili smo območje ob železniški postaji, prenovo poslopja železniške postaje, superosmico in Epic center. Dotaknili smo se tudi Laščakove vile in gradu Kromberk ter gradu Rihemberk. Razvojna sredstva bomo namenjali za naš del obnove Trga Evrope. Nova Gorica, ki to vodi preko Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO, je prvi tak primer, kjer se sredstva, zagotovljena za regijski razvoj, zagotavljajo čezmejno, ne samo strogo za območje Republike Slovenije. Župan Turel je povedal: »Z razpisom, ki bo objavljen aprila, pa bo mogoče črpati sredstva tudi na drugih področjih, tistih, ki niso strogo povezana z EPK.« Dodal je še, da se od njegovega prihoda dalje intenzivno dela na projektih prenove, da bi bili ti pripravljeni za udeležbo na razpisih.«

Ministra Arčona je na sestanku spremljala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ministra Jevška pa državna sekretarka, pristojna za regionalni razvoj, Andreja Katič. Sestanka se je udeležil tudi generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc.

Foto: Luka Carlevaris